Zbirka Čebelica že 70 let navdihuje vse generacije

Foto: Saša Kovačič/Mladinska knjiga

»Za otroke izbiramo s pinceto, ne z lopato,« je rekla legendarna urednica in pisateljica Kristina Brenkova, ki je leta 1953 ustanovila knjižno zbirko Čebelica. Zbirka Čebelica je dobila svoje ime v počastitev zgodovinskega spomina na Čopovo-Prešernovo Krajnsko Čbelico. V njej izhajajo otroške knjige s krajšimi besedili, posebej primerne za najmlajše, ki šele vstopajo v svet branja. Zbirka je bila ustanovljena z namenom, da bodo v njej izhajale knjige, ki bodo dostopne čim večjemu številu bralcev.

Zbirka opravlja veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti. Vse od takrat pa do danes je v zbirki izšlo 478 naslovov v skupni nakladi več kot šest milijonov knjig, ki so navdihnile, uspavale, in podučile številne generacije otrok in njihovih staršev, saj verjetno ni Slovenca, ki ne bi imel doma vsaj ene drobne knjižice iz te zbirke.

Čebelico je prvi dve desetletji urejala Kristina Brenkova, nato pa so se kot uredniki zvrstili še Niko Grafenauer, Marjanca Mihelič in Andrej Ilc. Zadnjih enajst let jo ureja Irena Matko Lukan, ki je ob visokem jubileju dejala, da “Čebelice odpirajo poti v ustvarjalnost, pripovedovanje, pogovor … Na svoj edinstveni način nas motivirajo za razmišljanje o nas samih, soljudeh, svetu, medosebnih odnosih, različnih oblikah sobivanja … Vezi, ki se stkejo ob tem, ostanejo in so pomembne za vse življenje,«

Zbirka Čebelica pa ne pomeni vstopa v svet pravljic, domišljije in ustvarjalnosti le za otroke in njihove starše, temveč so pri ustvarjanju drobnih knjižic sodelovali tudi skorajda vsi pomembnejši slovenski ilustratorji in avtorji, ki od katerih so mnogi ob zbirki začeli svojo ustvarjalno pot. Številne knjižice še danes sodijo med kanonska dela slovenske otroške književnosti, ilustrirali pa so jih priznani slikarji in slikarke. Precej jih je v radijski oddaji “Lahko noč, otroci”, ki jo pripravlja Radio Slovenija, ugledalo luč sveta tudi v zvočni obliki.

Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana v Knjižnici Otona Zupančiča pripravila razstavo vseh Čebelic, ki so izšle od leta 1953. Odprla jo je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je tudi častna pokroviteljica jubileja. Ob dogodku je vsem nam položila na srce: “Branje je osnova biti človeka. Je temelj naroda, ker branje pogojujemo z jezikom, ki nam je dan. In branje se začne s knjigami za najmlajše – s slikanicami. Bralna kultura gre v smer, ki mi ni všeč, zato podpiram Ljubljanski manifest, ki govori o poglobljenem branju, saj le to lahko pripelje do poglobljenega razmišljanja, to pa do avtonomnega, razmišljujočega posameznika.” Zaključila je z Brechtovim citatom: “Knjiga je orožje, vzemimo jo v roke! Naj bo to popotnica nas vseh, še posebej staršev: samo s knjigo bo otrok napredoval in se udejanil kot dober človek. Knjiga ni še nikogar pokvarila.” O zbirki Čebelica pa je dejala: “Njena vloga pri spodbujanju ljubezni do knjig in branja med otroki je neprecenljiva, zato z veseljem podpiram njeno dolgoletno dediščino. Zbirka ostaja most med preteklostjo in prihodnostjo naše literature”.

Razstava je postavljena na Oddelku za otroke in mladino v drugem nadstropju Knjižnice Otona Zupančiča (Kersnikova 2, Ljubljana), v tretjem nadstropju pa si boste v steklenih vitrinah lahko ogledali izbrane arhivske izvode zbirke Čebelica. Na razstavi so na ogled vse izdane knjižice: od prve Čebelice iz leta 1953 – Rdeča kapica bratov Grim z nepozabnimi ilustracijami Marlenke Stupica, njena rast in razvoj skozi desetletja vse do današnjih dni. V knjižnici upajo, da bo razstavo videlo tudi veliko mladih bralcev in njihovih staršev, ki si bodo posamezne izvode lahko tudi izposodili. Otroci in njihovi starši bodo lahko skupaj prebirali Čebelice, se z njimi družili čez dan ali pa jih bodo zazibale v sladek spanec. Starejšim bodo Čebelice vzbudile marsikateri spomin na njihovo otroštvo, saj so male in velike slikanice zagotovo prebirali že takrat, ko so bili tudi sami še otroci. Kot je izpostavila dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, “smo Slovenci lahko ponosni, da imamo tako knjižno zbirko, ki je večno živa, zimzelena, polna energije in ki nas megeneracijsko povezuje.”

Dr. Alenka Kepic Mohar, glavna uredica založbe Mladinska knjiga, pa je dodala, da zbirka predstavlja vhodna vrata v svet svet besed in domišljije, tako za avtorje kot za bralce, in svet, v katerem otroci spoznavajo toplino in varnost. Poudarila je, da je dragoceno videti, kako številne generacije otrok sprejemajo Čebelice tudi kot simbol vztrajnosti – na eni strani vztrajnost bralca, da vztraja do konca zgodbe in da se ob navdihujočih zgodbah nauči brati, na drugi strani pa tudi vztrajnost založništva, da kljub visokemu jubileju in težavam, s katerimi se sooča založništvo, založbe še vedno vsako leto doda najmanj štiri nove naslove v zbirko. Zavezala se je, da bo Mladinska knjiga tudi v prihodnje s Čebelicami bogatila številne generacije in z njimi pomagala krepiti zmožnost empatije, kar nas bo tudi v prihodnje določalo kot pripadnike človeške družbe.

Katera pa je vaša najljubša čebelica?

*zapis je bil prvič objavljen na spletni strani za družinsko pismenost


Previous
Previous

Zagrebški knjižni sejem Interliber 2023

Next
Next

Nagrada Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico