Prvega januarja letos je v spletnem magazinu AirBeletrina izšel seznam 12 knjig, ki se jih veselim v letu 2020. Že takrat sem dejala, da je to le okrnjen seznam od precej bolj bogatega in raznolikega programa, ki jih slovenske založbe letos pripravljajo za svoje bralce in kupce knjig. Že lansko leto je bilo v tem oziru presenetljivo dobro, letos pa še z dodatnim entuziazmom vstopam v novo bralno leto, saj bodo programi založb res odlični. Pa ne govorim le o prevodih številnih nagrajenih del, tudi ostali segmenti založniških programov skrivajo male dragulje, ki se jih bomo vedno razveselili. Svoje navdušenje lahko v širšem obsegu tukaj podelim tudi z vami.

Zahvaljujem se vsem založbam, ki so mi poslale svoje programe. Veseli me, da je na njih tudi veliko odličnih slovenskih avtorjev. Ena od mojih novoletnih resolucij je namreč ta, da se letos bolj osredotočim na domače avtorje. Tako bo zanimivo vzeti v roke nove romane Dušana Čaterja, Aleša Bergerja in Agate Tomažič, kratkoprozni prvenec prevajalke Simone Škrabec in duhovite kratke zgodbe Borisa Kolarja, pa antologijo najkrajše slovenske pripovedi, metafizični triler Lucije Stepančič, prvoosebno pripoved Marka Sosića in druge ...

Zanimivo bo spremljati tudi prevodno literaturo. Veliko v tujini nagrajenih del bo izšlo pri priznanih založbah, zato si lahko obetamo vsaj dobre prevode. Zanimivo pa bo brati tudi prevode avtorjev, kot so Damir Karakaš, Emanuele Trevi, Edouarda Louisa, Sare Stridsberg, pa zgodbe Olge Tokarczuk, Marcusa Zusaka, Veliborja Čolića in drugih.

BELETRINA

Letos bodo februarja, v času festivala Fabula, Ljubljano med drugim obiskali Bernhard Schlink, Kristian Novak, Sara Stridsberg, Sheila Heti, Bettina Wilpert in Edouard Louis. Ob tej priložnosti bodo izšle tudi njihove knjige. Prvenec Édouarda Louisa Opraviti z Eddyjem (En finir avec Eddy Bellegueule) je iskrena in pretresljiva zgodba fanta, ki kot gej odrašča v deprivilegirani podeželski skupnosti severne Francije. V festivalski zbirki bo izšel tudi roman Cigan, a najlepši hrvaškega avtorja Kristiana Novaka, ki je bil na Hrvaškem razglašen za roman leta ter je po mnenju številnih še presegel predhodnika - Črna mati zemla (Modrijan, 2015). Sara Stridsberg je bila za roman Gravitacija ljubezni (Beckomberga: Ode till min familj) nominirana za Man Bookerjevo nagrado, roman pa je dobil tudi Evropsko nagrado za književnost (EUPL). V prevodu Katje Zakrajšek bomo dobili prvi prevod priznane avtorice Sheile Heti v slovenščino. Njen zadnji roman Materinstvo (Motherhood) je revija New York razglasila za najboljši roman leta 2018, znašla pa se je tudi na seznamu najboljših knjig po mnenju New York Timesa, Times Literary Supplementa, Chicago Tribuna, Refinery29, Bookforuma in številnih drugih medijev. Enoglasnega kritiškega odobravanja ter množičnega bralskega odziva je bil deležen tudi prvenec nemške avtorice Bettine Wilpert Nič, kar se nam zgodi (nichts, was uns passiert.) roman o posledicah in dojemanju posilstva. V zbirki Fabula bo izšel tudi najnovejši roman Olga Bernharda Schlinka, čigar najbolj znano delo je Bralec.

Med prevodnim leposlovjem, ki bo izšlo letos pri Beletrini naj izpostavim edinstveno, iz sedemdesetih epizod sestavljeno pripoved avstrijskega pisatelja Christopha Ransmayerja Atlas plahega moškega (Atlas eines ängstlichen Mannes), ki bralca popelje po celinah in morjih, skozi čase in obmorske pokrajine, a tudi v nevsakdanje intimne prostore vsakdanjega evropskega sveta. Poleg Novaka, ki ga zanima predvsem Međimurje, je tu še en odlični hrvaški avtor Damir Karakaš, ki je v romanu Šumenje gozda (Sjećanje šume) predstavil Liko in njene mračne, tihe, trde in vase zaprte ljudi. Italijanski avtor Emanuele Trevi je za tekst Nekaj zapisanega (Qualcosa di scritto), ki govori o avtorjevem delu za Sklad Pasolini v Rimu, leta 2012 dobil EUPL, nominiran pa je bil tudi za nagrado Strega. Zanimiva zna biti tudi prozna zbirka Svet gre naprej (Megy a világ) madžarskega avtorja Lászla Krasznahorkaija, v kateri srečamo tako monolog, kratko zgodbo kot razmišljanje, izjavo, spominske drobce, vizionarski pogled v prihodnost: vsa po vrsti izbrušena mojstrska dela.

Po prvi knjigi Seme smrti (2018) bo letos pri Beletrini izšel drugi del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu z naslovom Tolažba nočnega neba. Njen avtor Dževad Karahasan je za svoje delo prejel številne nagrade, med njimi Herderjevo, Goethejevo, nagrado Charlesa Veillona in nagrado Vilenica.

Beletrina bo izdala tudi kratko pripoved lanskega Nobelovega nagrajenca Petra Handkeja Žalost onkraj sanj (Wunschloses Unglück), v kateri je ubesedil tako trpljenje kot ljubezen, ki ju je občutil po smrti svoje matere. To je asketska, tankovestna in globoko ganljiva knjiga, eden najlepših dosežkov vélikega sodobnega pisatelja.

Po dolgo časa težko pričakovanem prevodu romana Tisto, ki je pri Beletrini izšel lani, bo Marko Košan letos poskrbel za prevod štirih novel Stephena Kinga Drugačni letni časi (Different Seasons), ki jih povezuje odličen Kingov osebni pripovedni slog. Po prvih treh so posneli izjemno uspešne filme: z oskarjem nagrajeno Kaznilnico odrešitve, mračnega Vzornega učenca in kultni film Ostani z menoj.

V Klasični Beletrini bodo izšli prevodi Andreja Gidéja Ozka vrata, Novele Antona Pavloviča čehova, Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta, Izpoved bleferja Felixa Krulla Thomasa Manna in Cesar Portugalije Selme Lagerlöf. Predvidoma konec poletja bo v prevodu Vesne Velkavrh Bukilica pri Beletrini ponovno izšel kultni nadrealistični španski roman Ristanc Julia Córtazarja (prvič je izšel leta 1995 pri založbi Ilex-Impex), ki je prelomno zaznamoval pojmovanje romana kot zvrsti.

Beletrina pa bo izdala tudi kultno knjigo Nebeški vdih (Heaven's Breath: A Natural History of the Wind) južnoafriškega zgodovinarja, biologa in antropologa Lyalla Watsona, ki je nekakšen enciklopedični prikaz naravoslovne in kulturne zgodovine vetrov. Izredno navdihujoče branje, ki odpira osupljive nove poglede na zgodovino, naravo in človeštvo.

Naslovi, ki bodo letos izšli pri Beletrini izpod rok slovenskih avtorjev, se v grobem delijo na prvence in (avto)biografije. Svoje literarne prvence bodo izdali Marko Radmilovič (roman Kolesar), Goroslav Vukšič - Gogo (Norci pomorci - spomini) in prevajalka Simona Škrabec (kratkoprozni prvenec Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami). Po izjemno dobro sprejeti zbirki kratkih zgodb Razvezani, se Ana Schnabl tokrat s knjigo Mojstrovina podaja na romaneskno polje. Nova romana pa bosta pri Beletrini izdala tudi Suzana Tratnik (Pontonski most) in Dušan Čater (Ekstra deviško - mladinski roman).

Po biografiji Zlatka Čordića se bo Jurij Hudolin tokrat lotil literarizirane biografije Igorja Vidmarja (Upornik). Novinarka, kritičarka, publicistka, prevajalka in dramaturginja Petra Pogorevc bo odstrla in prepletla spomine na življenjsko in ustvarjalno pot Radka Poliča Raca, strastnega in brezkompromisnega velikana slovenskega gledališča in filma ter razkrila, da je na odru enako strasten in zahteven kot za njim. Izpod peresa Snežane Brumec bo izšel kratek roman o kratkem življenju slovenskega vojaškega pilota Alojzija Knapa (Eden izmed nas). Robi Potokar in Špela Kuhar nam bosta z Zgodbami slovenske arhitekture približala zgodovino slovenske arhitekture skozi petdeset zgodb, v katerih se zvrstijo stavbe, mesta, trgi, ulice, arhitekti in drugi ustvarjalci ter orisi ozadij, ki so botrovala nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes. Zelo zanimiva in verjetno dobro sprejeta bo zgodba najboljše svetovne kuharske mojstrice Ane Roš in Katje Sajovic Sonce in dež, ki je najprej izšla pri znameniti založbi Phaidon. Literarizirani avtobiografiji dveh velikanov slovenskega peresa pa bosta prišli izpod rok Ferija Lainščka (Kurji pastir) in Draga Jančarja (Ob nastanku sveta).

CANKARJEVA ZALOŽBA

Pri Cankarjevi založbi bodo letos svoja nova dela izdali Milan Dekleva (Zaplešiva, Dante), Davorin Jenko (Psihoporn), Mart Lenardič (Pod požiralnikom) in Esad Babačić (Druga Ljubljana).

Moderni klasiki bodo prinesli šest novih odličnih prevodov. Svojo številko bodo tako dobili dveh Nobelovih nagrajenk - zadnji roman Olge Tokarczuk Bizarne zgodbe (Opowiadania bizarne) in roman Svetlane Aleksijevič Čas iz druge roke (Čas 'second handa'), svetovna klasika Muriel Spark (Najlepša leta Gdč. Jean Brodie - The Prime of Mrs. Jean Brodie), še en v nizu prevodov Patricka Modiana, tokrat bodo to Speči spomini (Les souvenirs dormants), z EUPL leta 2017 nagrajeni roman Lakota (Een Honger) nizozemskega avtorja Jamala Ouariachija in eden od desetih najboljših zgodovinskih romanov vseh časov, leta 2009 nagrajen z nagrado Man Booker - Volčji dvor (Wolf Hall) angleške avtorice Hilary Mantel.

Končno bomo dobili težko pričakovani prevod zadnjega romana Michela Houellebecqa Serotonin (Sérotonine), pa zadnji roman Elene Ferrante Lažnivo življenje odraslih (La vita bugiarda degli adulti), nov prevod Marca Missirolija Zvestoba (Fedelta) ter prevode še treh zanimivih evropskih avtorjev. Roman Roberta Menasseja Prestolnica (Die Hauptstadt), prvi roman o Bruslju kot prestolnici Evropske unije, distopični roman o odraščanju Bianke Bellove Jezero (EUPL 2017) in roman Petre Hulove Kratka zgodovina gibanja. Med mladinskimi romani pa večkrat nagrajena romana: Žalost nosi črno perje (Grief is the Thing with Feathers) Maxa Porterja in Tigrovo mleko (Tiger Milk) Stefanie de Velasco.

Za navdušene bralce pa bo v luči trenutnih razmer v založništvu zanimivo prebrati tudi Maryanne Wolf Bralec, vrni se: možgani bralcev v digitalnem svetu (Reader Come Home: The Reading Brain in the Digital World), ki govori o tem, ali je v današnjem digitalnem svetu sploh še mogoče pozorno branje, in kaj to pomeni za kritično mišljenje, samorefleksijo, razvoj domišljije in empatije. Prevod je pravkar izšel tudi na Hrvaškem, in sicer pri založbi Vuković&Runjić.

ZALOŽBA GOGA

V letošnjem programu založbe Goga najdemo romane že uveljavljenih slovenskih avtorjev, kot so Marko Sosič (Adijomare), Lucija Stepančič (Naj me kdo zbudi), Andrej Blatnik (Luknje), Mirana Likar (Pripovedovalec, spremna beseda: Matej Bogataj), Boris Kolar (Oratorij dišečega časa; spremna beseda: Ana Geršak), Agata Tomažič (Nož v ustih; spremna beseda: Ana Svetel), Svetlana Slapšak (Šola za delikatne ljubimce; spremna beseda: Seta Knop).  

Tadej Golob se bo v četrti prigodi Tarasa Birse z naslovom Tišina lotil ene najobčutljivejših in najbolj zamolčanih tem – spolnega nasilja nad otroki. Z romanom se avtor vrača tudi v kraje svojega otroštva, v sodobni literaturi redko zastopano Prlekijo.
 
Med prevodi bo pri Gogi izšla knjiga leta 2015 z Nobelovo nagrado za literaturo ovenčane Svetlane Aleksijevič Vojna nima ženskega obraza: ustna zgodovina žensk med 2. svetovno vojno, raziskovalna študija, ki popisuje življenja sovjetskih žensk v času 2. svetovne vojne. Prevedel jo bo Jani Rebec. Urša Zabukovec pa bo prevedla zgodnji deli F. M. Dostojevskega Peterburški letopis in Bele noči, ki sta ključni za razumevanje celotnega opusa Dostojevskega. Knjigi bo dodana izčrpna študija. V prevodu Julije Potrč bo izšel prvenec na Kosovu rojenega avtorja Pajtima Statovcija Moja mačka Jugoslavija (Kissani Jugoslavia). Gre za duhovito, originalno knjigo o izkoreninjenosti, ljubezni in poželenju, ki poruši vse bralčeve horizonte pričakovanja. V prevodu Staše Pavlovič bo pri Gogi izšel roman nizozemske pisateljice Marjolijn van Heemstra In njegovo ime je (En we noemen hem) o vprašanju poroda in dodelitve imena pravkar rojenemu otroku.
​
Letos bomo v prevodu Ane Barič Moder dobili prevod najbolj znanega romana v Bosni in Hercegovini rojenega avtorja Veliborja Čolića Priročnik za azilante (Manuel d'Exil), pretresljiv, a tudi duhovit, topel, človeški dokument o procesu asimilacije, o begunstvu in sodobni francoski družbi. Ana Barič Moder je poskrbela tudi za prevod njegovega romana Sarajevski omnibus, ki je pri založbi Goga izšel leta 2017.

MLADINSKA KNJIGA

V programu Mladinske knjige se bomo med leposlovjem za odrasle razveselili antologije najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše ter novega prevoda Travniške kronike nobelovca Iva Andrića, novega prevoda Toona Tellegena Jež in neodposlano pismo (De eenzaamheid van de egel) z ilustracijami Anje Zavadlav (enako kot pri drugem prevodu zgodb Čriček in temačen občutek) ter svetovno uspešnico izpod peresa prve korejske avtorice, ki je dobila Man Bookerjevo nagrado Han Kang Vegetarijanka (The Vegetarian).

​V zbirki Kapučino bodo izšli roman Julie Philips Izginuli svet (Disappearing World), ki je bil pri vseh večjih svetovnih časnikih uvrščen med najboljše knjige lanskega leta, bil pa je tudi med finalisti za najvišjo ameriško nagrado za književnost, zadnji roman nemške avtorice Daniele Krien Ljubezen v krizi (Die Liebe im Ernstfall) in roman Viole Ardone Otroci z vlaka (Il treno dei bambini), za katerega so prevajalske pravice na zadnjem Frankfurtskem sejmu prodali kar v 19 držav, med drugim tudi na Kitajsko in ZDA, verjetno pa bo po knjigi posnet tudi film. Med romani za mladino pa večkrat nagrajeni politično aktualni roman Vse se vrača (The Hate U Give) Angie Thomas in z modro ptico nagrajeni roman Skrivno društvo KRVZ pisateljice Simone Semenič.

Med slovenskimi avtorji nas bodo z novimi deli razveselili Aleš Berger (Vicmaher), Brina Svit (Nove definicije ljubezni) in Nejc Juren (Ekoton). Mladinska knjiga bo izdala tudi biografiji Franceta Bevka in Miroslava Košute.

V zbirki Kultura bosta izšli knjiga o Radiu Študent v avtorstvu Igorja Bašina, Marka Dolesa in Tomaža Zaniuka ter nova knjiga Renate Salecl Strast do nevednosti.

ZALOŽBA SANJE

Sanje nam med naslovi prevodov obljublja kar nekaj literarnih poslastic. Tako bo po Kradljivki knjig in Odposlancu pri njih izšel prevod tretjega romana večkrat nagrajenega avstralskega avtorja Marcusa Zusaka Fant, ki je postal most (Bridge of Clay). Roman, ki je plod dela trinajstih let, nam bo že čez nekaj dni prinesel dobrih petsto strani čiste bralske ekstaze. 

Spomladi lahko v prevodu Maje Ropret pričakujemo še najnovejše delo Elif Shafak, ki nosi zanimiv naslov 10 minut, 38 sekund v tem čudnem svetu (10 MInutes, 38 Seconds in This Strange World). Poletje bo prineslo deveti roman Orhana Pamuka Čuden občutek v meni (The Strangeness In My Mind), ki ga je avtor pisal kar šest let, za prevod bo poskrbela Erna Pačnik Felek; svetovno uspešnico Madeline Miller Kirka (Circe), prvoosebno pripoved, ki ubeseduje antični svet bogov in boginj; z EUPL 2011, nagrado Walterja Scotta in nagrado Encore nagrajeni roman Adama Fouldsa Blodnjak prebujenja (The Quickening Maze) o skupini pacientov v duševnem sanatoriju High Beach, med katerimi sta tudi priznana literata Alfred Tennyson in John Clare. Poleti bo v prevodu Vesne Velkavrh Bukilica izšla tudi najintimnejša knjiga Isabel Allende Paula. V zbirki Sanje roman naj bi letos izšla še roman Zvrtinčeno srce (The Spinning Heart) irskega avtorja Donala Ryana, ki se je znašel v izboru za nagrado Booker, bil je finalist nagrade IMPAC, prejel pa je Guardianovo nagrado za prvenec leta 2013, nagrado za irsko knjigo desetletja in EUPL 2015. Drugi je kriminalni roman Tunel (Blind-Tunnel) švedske avtorice Tove Alsterdal, ki je bil lani nominiran za najboljši kriminalni roman leta na Švedskem.

Ljubitelji fantazijski in SF romanov se boste v novem letu razveselili novih del iz ciklusa Franka Herberta o Peščenem planetu, ki nosita naslov Otroka Peščenega planeta in Mesija s Peščenega planeta. V prevodu Žive Čebulj bo izšel še tretji del tetralogije Zrcalka izpod peresa Christelle Dabos, ki nosi naslov Spomin Babilona. Pri Sanjah pa bodo nadaljevali tudi s serijo knjig Ransoma Riggsa o otrocih z Otoka nenavadnih otrok. Predvidoma marca bo v prevodu Jedrt Maležič izšla tretja knjiga, ki nosi naslov Knjižnica duš. Veseli, da tudi Slovenci počasi dobivamo avtorje, ki se lotevajo nekoliko drugačnih žanrov. Tako bo v avtorstvu šele devetnajstletne Julije Lukovnjak izšla prva knjiga iz serije o Imaginarnih svetovih Edvarda Kaosa.

V zbirki Otroci slave je tik pred novim letom v prevodu Aleksandre Rekar izšel veliki epski, tisoč strani dolgi roman Miljenka Jergovića Rodbina (Rod), spomladi izide še zgodba Senke Marić Kintsugi telesa (Kintsugi tjela; nagrada Meše Selimovića 2019), za prevod romanov Damirja Ovčine Ko sem bil hodža (Kad sam bio hodža) in z EUPL 2017 nagrajenega Arcueil Aleksandra Bečanovića bo poskrbela Polona Glavan, medtem ko bo Dijana Matković prevedla dela Lane Bastasić Ujemi zajca!  (Uhvati zeca) in Odlašanje, Parezija  Andreia Nikolaidisa, ki si je v Sloveniji nabral že zvest krog oboževalcev, saj bo to že četrta njegova v slovenščino prevedena knjiga. V prevodu Anjuše Belehar bo izšel roman Pavle Horákove Teorija nenavadnosti (Teorie podivnosti), ki je lani dobil nagrado Magnesia Litera za najboljši roman. Spomladi lahko pričakujemo še prvo knjigo o sevdahu, ki bo vsebovala tako glasbene kot kulturno-zgodovinske in popularne tendence tega, tudi v Sloveniji priljubljenega glasbenega žanra - izpod rok pevca sevdalink Damirja Imamovića. Zanimivo pa bo prisluhniti tudi glasovom Večerovega kolumnista Marka Tomaša v Pismih z juga. 

Med stvarno literaturo, ki so jo napovedali v založbi Sanje, pa naj izpostavim resnično zgodbo novinarja Behrouza Boochanija Nobenega prijatelja razen gora (No Friends But Mountains), ki so ga leta 2013 nezakonito zaprli na otoku Manus na Papui Novi Gvineji, ko je skušal priti v Avstralijo - večkrat nagrajena knjiga, med drugim z najvišjo, več kot 100 tisoč dolarjev vredno avstralsko nagrado za književnost, ki jo podeljuje premier države Viktorija, v celoti natipkana na mobilni telefon in poglavje za poglavjem poslana prevajalcu, ta pa jo je po delih prek aplikacije Whatsup pošiljal založniku; poleg te pa še neavtorizirano avtobiografijo Juliana Asangea v prevodu Erika Majarona.