Slikanica Lise Hyder Če se bo dan končal je pri založbi Malinc izšla ob koncu tretjega vala epidemije covid-19, ko se je zdelo, da se svet počasi vrača v “normalo” in da bomo lahko končno zadihali s polnimi pljuči. A bolj kot se bliža jesen, bolj ponovno spet postaja aktualna.

Zgodba sicer govori o dečku, ki sredi poletnih počitnic od prijateljice sliši zgodbo o tem, da bo nekega dne konec sveta, “da bomo nekega dne vsi mrtvi, tako ljudje kot živali.” To v njem sproži val strahu in tesnobe, saj mu nihče od odraslih ne zna dati zadovoljivega odgovora, še več: prodajalec igrač mu pove, kako je nekoč na Zemljo padel meteorit in povzročil, da so izumrli dinozavri. Predstavlja si, kako bodo ljudje čez milijone let odkrili naša okostja in iz njih sklepali, kako smo živeli danes.

A deček upa, da meteorit še ne bo prišel tako kmalu. Rad bi še dolgo živel in užival v življenju. Razmišlja, kaj vse bo zamudil, česa ne bo izkusil, kaj vse bo izgubil, če bi na Zemljo v bližnji prihodnosti zares padel meteorit. Skrbi ga za malega bratca, ki ne bo izkusil niti tega, kar je sam. Potem ga zaskrbi, da bo meteorit tako majhen, da bo zadel le njega in kako bodo zaradi tega žalostni njegovi starši in da ga bo bratec pozabil. V strahu pred prihodom meteorita se zvečer ob postelji obda z vojsko plišastih igrač. Na srečo ima deček ljubečo in pozorno mamo, ki zazna dečkovo stisko in ga zna s svojo mirno prisotnostjo in besedami ljubezni pomiriti, da konec sveta zagotovo še dolgo ne bo prišel. Pomirjen, da je nevarnost mimo, se deček sedaj veseli prihodnosti.

Skozi knjigo Če se bo dan končal lepo vidimo, kako otroci dojemajo svet, v katerem živimo, drugače kot odrasli. Deček v knjigi nima še vseh orodij, da bi bil sposoben ocenjevati svet kot odrasli, reševati težave in celo načrtovati prihodnost. Že odraslim, ki si znamo svet zaradi svojih preteklih izkušenj razlagati bolj racionalno kot otroci, se, ko se prvič soočimo z neznano situacijo, vklopijo alarmi. Strah nas je tega, kaj bo prinesla, kaj nam bo vzela, kako bo spremenila naš vsakdan. Otroci nekje do 11-12 leta ne samo, da nimajo dovolj izkušenj in znanja, da bi razumeli, kako deluje ta svet, temveč tudi ne razlikujejo med domišljijo in resničnostjo. Prepričani so, da dogodki, ki so si jih zamislili, obstajajo tudi v resnici in v svoj prav ne dvomijo. Prav tako ne razumejo razlike med tem, katera informacija je resnična in katera ne. Prav tako lahko razmišljajo samo o sedanji realnosti in še ne zmorejo razmišljati o abstraktnih pojmih.

Za dečka v knjigi Če se bo dan končal je konec sveta dejstvo, ki se lahko zgodi vsak trenutek. Milijarde let, ki so pretekle od izumrtja dinozavrov, so se zanj zgodile včeraj. Vse, kar ve, je, da jih danes ni več. To vnese nemir v njegov čudovit poletni dan. O ničemer drugem ne more več razmišljati. Odrasli (v tem primeru prodajalec igrač) nič ne pripomorejo k njegovemu boljšemu počutju. vse, kar deček potrebuje, je ljubeče zagotovilo, da se v njegovem svetu ne bo nič spremenilo, če pa se že bo, mu bomo ljubeče in potrpežljivo stali ob strani.

Zato otroci v takih trenutkih ob sebi potrebujejo le nekoga, ki jim bo znal potrpežljivo prisluhniti, jih pomiriti in njihovi starosti primerno situacijo tudi razložiti. S tem ne samo, da pomirimo njegove strahove, temveč ga tudi opolnomočimo, da bo znal prihodnjič strahu pogumno pogledati v oči in se samozavestno in odločno soočiti z neznanim.

Založbi Malinc se zahvaljujem za recenzijski izvod.

Lisa Hyder: Če se bo dan končal

• Izvirni naslov: On dagen tar slut

• Prevod: Iva Klemenčič

• Ilustracije: Per Gustavsson

• Datum izida: 1. 4. 2021

• Število strani: 42

• Vezava: trda

• ISBN/EAN: 9789617122091

• Založba: Malinc

  *****