Po Opolzkosti v zasebnosti, ki nam je pred tremi leti odkrivala odraščanje Libera Marsella od prvih poljubov do očetovstva, je pred nami drugi prevod romana italijanskega avtorja Marca Missirolija z naslovom Zvestoba.
Gre za njegov zadnji roman, za katerega pravice za snemanje nadaljevanke je odkupil Netflix.

Nekoliko bolj počasen, tudi nekoliko bolj zmeden in manj senzibilen roman (od prvega) vas bo potegnil v vrtinec medsebojnih odnosov, v katerih se bomo spraševali, ali je zvestoba danes že preživel pojem in kaj je potrebno, da ostanemo zvesti sami sebi.

Tudi tokrat ostajamo v Milanu – zdi se, da je to avtorjevo domače okolje, saj se po njem giba z neverjetno lahkostjo, dobro pozna mesto, ulice nariše tako živo, da bi se lahko sprehajal s prstom po zemljevidu in skupaj z akterji romana potoval iz mondenega centra, polnega razkošnih trgovin in mondenih stanovanj, na obrobje, v zapuščene industrijske cone, in nazaj. Dobro prikaže tudi italijansko družbo – tako raznoliko in raznorodno, v kateri se le na obrobju enakopravno mešajo Arabci in črnci s priseljenci z vzhoda Evrope – ko v boju za dodatni drobiž izgubljajo dostojanstvo v ilegalnih boksarskih in pasjih dvobojih.

Na glavnih ulicah Milana zanje ni prostora – tam velja zakon kapitala. Več ga imaš, višje lahko sežeš. Tudi v družini Carla Pentecoste velja tako. Čeprav Carlo izhaja iz premožne družine, mu denar ne pomeni veliko. Namesto, da bi gradil kariero odvetnika, se raje kot za dobro plačano službo odloči, da bo svoboden: zato prevaja turistične vodnike in občasno poučuje kot izredni profesor književnosti na univerzi ter sanja o sovji knjigi. V nasprotju z njim, njegova žena Margherita, ki izhaja iz delavskega razreda (njena mama je bila skromna šivilja, ki je šivala za premožno gospodo, vrhunec njene kariere pa je bil, ko se k njej prišla popravit obleko žena Giannija Agnellija, ustanovitelja Fiata), prav hlepi po dokazovanju navzven: kot nepremičninska agentka si želi kupiti luksuzno stanovanje z neverjetno svetlobo in razgledom, čeprav njegova vrednost daleč presega njene in moževe finančne zmožnosti in čeprav ima stanovanje tudi pomanjkljivosti. Za dosego cilja ne pomišlja okrog prinesti lastnice stanovanja, prav tako ne sprejeti denar od tasta. Pa čeprav dejansko na koncu plača najvišjo ceno: svojo nepremičninsko agencijo je primorana prodati večji tuji verigi, na stopnicah do stanovanja pa se usodno poškoduje tudi njena mama.

Tako kot  v prvem romanu tudi tu Marco Missiroli predvsem idealizira družino in njen temelj: zvestobo. Polemizira s svojimi junaki o tem, kaj zvestoba v današnjem svetu sploh pomeni? Je pomembnejša zvestoba do partnerja ali do sebe? Kaj je tisto, kar drži par skupaj? Zakaj skačemo čez plot? Zakaj - tako moški kot ženske - iščemo uteho in zadovoljitev spolnih zadovoljitev zunaj zakona, če svojega partnerja ljubimo? Zakaj ostajamo z njim? Je pomembnejša ekonomska varnost in zunanji vtis, da je v zakonu vse v redu, ali je pomembnejša iskrenost, odkritost, ne glede na končni izid? Kakšen zakon je to, v katerem so skrivnosti pomembnejše od resnice? In odgovor nam poda kar sam Carlo:

Odgovori na zgornja vprašanja se v romanu Zvestoba odpirajo kar sama od sebe: delo, kariera, naveličanost, pričakovanja družbe in drugih do nas zbujajo tesnobo, ki jo moramo nekje osvoboditi. Eni se zatečejo v sanjarjenja o idealu nedostopne ljubezni, drugi svojo moč iščejo v prisvajanju kapitala, spet tretji potrebujejo občutiti surovo, fizično nasilje, da bi se sploh začutili. Kot so zapisali na založbi je zvestoba sidro, ki nam pomaga, da nas čustvene nevihte ne odnesejo s sabo, in je hkrati zrcalo, v katerem se lomijo obrisi naših vrednot.

Prešuštvo je obljuba pustolovščine, draženje neznanega, pričakovanje še neodkritega, vznemirljiva skrivnostnost in tajnost pred svetom. V nasprotju s tem, kar nas v zakonu dela zveste - občutek pripadnosti, gotovosti, poznanega - prešuštvo prinaša svež veter v postane in zatohle hodnike doma. Je obljuba večne mladosti v primerjavi z minljivostjo vsakdana. Pa vendar - če le ne gre za bolestno obsesijo - na koncu prevaga udobje domačnosti. Dejansko nam prešuštvo nastavi ogledalo, kdo smo, koliko se cenimo, koliko cenimo naše zakonske zaobljube, partnerja in tudi ljubimca, čemu smo se pripravljeni odpovedati za trenutek užitka ...

Missiroli je z Zvestobo ponovno dokazal, da globoko razume človeško naravo in našo globoko zasidrano potrebo po biti prepoznan, viden, upoštevan, ljubljen. Njegovo precizno razkrivanje notranje dinamike človeka, ki ljubi, a kljub temu užitek išče drugje kot doma, se razkriva v malenkostih, ki iz nas potegnejo krivdo in sram. Koliko smo ju sposobni prenesti, ker se bojimo pogledati resnici v oči?

Marco Missiroli: ZVESTOBA

• Izvirni naslov: Fedelta

• Jezik: slovenski

• Prevod: Janko Petrovec

• Datum izida: 23.04.2020

• Število strani: 224

• Vezava: trda

• ISBN/EAN: 9789612824228

• Založba: Cankarjeva založba

****