Avtoričina upodobitev tega absurdnega sveta današnjih zmenkov je hkrati povezujoča in boleče iskrena ter ponuja pristen vpogled v izzive iskanja ljubezni v digitalni dobi, zlasti če si ženska v štiridesetih letih. Pripoved je duhovita in tekoča ter junakinjine vsakdanje prigode, polne nesrečnih zaključkov in naključnih spodrsljajev, prepleta z globljim čustvenim odmevom. Šele ko v Irisinem življenju ne more iti še več narobe, kot je že šlo, se tudi njena sreča obrne.

Phaedra Patrick skrbno spleta pripoved, ki je hkrati prerosta,a hkrati nežna in polna upanja, čeprav se se izogiba sentimentalnosti. Vsi liki so spretno zastavljeni, avtorica je sposobna ujeti različne odtenke človeških čustev in transformativno moč novih izkušenj, zelo dobro razume, kako se ljudje soočajo z izgubo in ljubeznijo. Roman je dokaz, da nikoli ni prepozno za odkrivanje novih vidikov življenja in samega sebe ter da lahko preteklost odklene tudi lepoto sedanjosti.