Elia Barceló je ustvarila očarljivo zgodbo, bogato s čustvi in napetostjo. Je zgodba o sencah, ki jih preteklost meče na sedanjost, in o barvah, skozi katere resnica, nekoč tiha in zakrita, oživi. Barva tišine ni le iskanje resnice o sestrini smrti; je tudi raziskovanje umetniškega izražanja in načinov, kako lahko umetnost zrcali življenje in razkriva resnico ter kako zgodovina in spomin oblikujeta našo identiteto. Je globoka meditacija o zapletenih odnosih v družini, o ljubezni, izgubi in odrešitvi.

Zgodba romana Na perišču se začne, ko avtorica sodeluje v televizijski oddaji ob izidu svojega knjižnega prvenca. Ne sumi, da njena podoba na zaslonu vznemiri zaposlenega v službi za parke in krajino mesta Nogent-le-Rotrou. Potem ko je odslužil kazen za zločin, storjen pred tridesetimi leti, zdaj živi skromno življenje v zakotju francoskega podeželja. Podoba na ekranu ga prisili, da se nepričakovano sooči s svojo preteklostjo in krivdo.

Zgodba se začne z umorom. Skrbno premišljenim umorom, katerega priči sta le žrtev in storilec, dva moška, ki skupaj odplujeta na morje, vrne pa se le eden. Vse ostalo pogoltne megla in prekrije morje. A morje truplo naplavi, in storilec je kmalu ujet.

Delia Owens zgodbo položi v naše naročje in nam pusti, da sami najdemo njeno sporočilo, ki se skriva v tako živem pisanju, da ga lahko vidimo in slišimo. Vanj vpleta čudovite stavke, ki se berejo kot poezija, z liričnim ritmom, ki bralca zaziba kot nežno zibanje čolna. S svojo presenetljivo upodobitvijo nas vodi, kot močvirje vodi Kyo, vse od njenih najnežnejših dni do presenetljivega konca. Delia Owens nas opominja, kako nas vse življenje spremlja in determinira naše otroštvo in da vsi skrivamo lepe in nasilne skrivnosti, ki jih zna narava tako dobro zamolčati.

V tej kompleksni naraciji O'Brienova bralca spodbuja k razmišljanju o družbi in njeni odgovornosti do vsakega njenega člana. Njeno pisanje vleče čustveno in miselno. O'Brienova predstavlja čudovit in prepričljiv glas, ki tematiko podaja na živ, odmeven in na nek način tudi očarljiv način. V njenem pisanju zaživijo tudi stvari, kot so avtomobili in gozd. Še posebej gozd - temačen, vlažen in skrivnosten, celo magičen kraj, ki v sebi skriva lepoto in bolečino. To je čudna zgodba, vredna branja, ki bo ostala z vami še dolgo po tem, ko boste obrnili zadnjo stran.