Tanguy Viel me je s svojim melanholičnim, temnim severnofrancoskim slogom prepričal že v prvem v slovenščino prevedenem romanu Paris-Brest (Mladinska knjiga, 2016), oba imamo v odličnem prevodu Aleša Bergerja. Neizbrisljiv pečat temnega, meglenega vzdušja severne francoske obale nosi tudi literarna kriminalka 353. člen kazenskega zakonika.

Zgodba se začne z umorom. Skrbno premišljenim umorom, katerega priči sta le žrtev in storilec, dva moška, ki skupaj odplujeta na morje, vrne pa se le eden. Vse ostalo pogoltne megla in prekrije morje. A morje truplo naplavi, in storilec je kmalu ujet.
Storilec je Martial Kermeur, petdesetletnik, ki je nedavno - tako kot številni njegovi sovaščani, izgubil zaposlitev v bližnji ladjedelnici. Žrtev je Antoine Lazenec, zviti nepremičninski podjetnik, ki z lažno obljubo o uspehu in razvoju, ki ga bo vasi prinesel nov zdraviliški kompleks, od vaščanov izvabi zadnje prihranke. Medtem ko kompleks tudi več let po podpisu pogodbe še vedno obstaja le na maketi, gradnja pa se odmika v megleno prihodnost, Lazenec "ugrabi" vas, vaščane psihično izsiljuje, med njimi vleče nevidne niti in jim s tem vse bolj stiska zanko okrog vratu, nato pa si upa brez sramu sprehajati med njimi. Vas, ki je bila prej skupnost, je sedaj le še množica obupanih posameznikov. Stiska, v kateri se znajdejo, jih potiska v osamo, v tišino, v kateri sam zase išče izhod. Dokler ...
Pripeljan pred preiskovalnega sodnika ima Kermeur končno priložnost, da svojo zgodbo pove v celoti. V svojem zagovoru predstavi "navadno zgodbo o slepariji", ki je pripeljala do umora človeka, ki je sprva veljal za vizionarja, na koncu pa se je izkazal za pogrebca skupnosti. Kako bo v skladu z njegovo zgodbo odločil sodnik: je šlo za nesrečo, umor ali opustitev pomoči?

Čeprav je roman 353. člen kazenskega zakonika po obsegu majhna, preprosta knjiga, ki govori o zločinu in kazni, gre v odnosu do bralca za veliko knjigo, ki se nas dotakne na različnih ravneh. Vielov sedmi roman ponuja nekaj ur čistega užitka v bravurah njemu lastnega jezika, polnega liričnih odtenkov človekovega osebnega doživljanja nepravičnosti, pomanjkanja sočutja in človečnosti, laži, prevar ... Hkrati pa premišljujemo o svojem odnosu do bogastva – kaj nam pomeni, kdaj vemo, da smo bogati, koliko premoženja nam je dovolj. Poleg tega predenj postavlja tudi neskončna moralna vprašanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, o dobrem in zlem. Kaj je nasilje in kaj ni? Kdaj je posameznik upravičen vzeti pravico v svoje roke? Kakšna je pravična kazen za storjeno dejanje? Kdo je, v tem primeru, storilec in kdo žrtev? Kako daleč lahko nekdo potisne žrtev, preden bo ta ugriznila nazaj? Je umor lahko tudi etično dejanje? V tem procesu razmišljamo tudi o vprašanjih vloge pravosodja v sodobni kapitalistični družbi in kakšen odnos ima ta do vseh vrst patogenih človeških vedenj, ki se v njej porajajo. Je res vedno šibkejši tisti, ki ga zakon ščiti?

Kljub temu, da je zgodba precej posebna in intenzivna, saj zahteva zaradi dolgih, pomensko polnih stavkov določeno stopnjo koncentracije, da je polna bridkosti in želje po maščevanju (pri Kermeuerju in bralcu), uspe zadržati pozornost bralca vse do konca. Dokler ta na koncu ne prikima sodniku.

Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika

• Izvirni jezik: francoski

• Prevod: Aleš Berger

• Datum izida: 21.06.2019

• Število strani: 128

• Vezava: trda

• ISBN/EAN: 9789612823542

• Založba: Cankarjeva založba

• Zbirka: Moderni klasiki

*****