"Preteklost je lepa zato, ker se čustva v trenutku, ko se zbudi, nikoli ne zavemo v celoti. Razvije in dozori šele pozeje, zato imamo popolno sliko čustev samo o preteklosti ne pa o sedanjosti," pravi Virginia Wolf v citatu k uvodu v biografskem romanu Osvobojena ameriške zgodovinarke Tare Westover, ki je sredi lanskega leta izšla pri založbi Mladinska knjiga.

Osvobojena je roman o izjemni avtoričini življenjski poti, iskanju lastnega mesta pod Soncem, osvobojena od okov, v katere so jo vklenila družbena pravila, močno zaznamovana z vero, ki se kot rja zažira v duše vernikov, jih hromi, plaši in jim ne da leteti. Ne vem, kolikokrat sem se zalotila, da sem videla podobnosti med Tarinim in našim trenutnim življenjem, zaznamovanim s skrivnostno boleznijo, ki nam je vzela "normalnost". Vzela nam je tisto, kar nam je bilo najsvetejše: svobodo gibanja, odločanja ter pravico do lastnega mnenja, dela, znanja, lastne volje.

Življenje v zavetju Buck's Peaka, odročne gore na jugu ameriške države Idaho, kjer je Tara Westover kot najmlajša v družini izmed sedmih otrok odraščala, je bilo precej drugačno od življenja povprečne ameriške družine. Bil je bil nenehen boj za preživetje - čustveno, miselno in fizično.

Njen oče je mormonski fundamentalist (čeprav se Tara Westover že v uvodu distancira od vrednostnih sodb na temelju verske pripadnosti), pristaš (in aktiven promotor) skrajne ideologije, ki je spajala prepričanja vojaških enot in evangeličanskih krščanskih gibanj. Verjame, da lahko neposredno komunicira z Bogom, zato besedilo Svete Biblije in Mormonove knjige jemlje dobesedno. Kasneje se izkaže, da večina njegovih prepričanj izhaja iz duševne motnje, ki pa je - ker ni priznaval uradne medicine - nihče ni niti diagnosticiral, niti zdravil. Je avtokrat in sadist, ki Božjo voljo s silo in prezirom vtepa v glave svojih otrok, ki so ves čas na pragu nove tragedije. Ker živijo na oddaljeni gorski kmetiji, brez vmešavanja ali posredovanja zunanjega sveta, ima proste roke, da lahko to počne nekaznovano. Spretno manipulira z vsemi, da

Verjame, na primer, da mu Bog govori, da so mlečni izdelki zlo in med dobro. Zato družino prisili, da iz hladilnika odstrani vse mlečne izdelke, češ da so "nečisti", domov pa je pripeljal 50 litrov medu in jih za hude čase shranil v zaklonišču, da jim bo pomagal, ko se bodo nadnje zgrnil Božji srd. Vsi otroci so se rodili doma in oblasti zanje niso vedele. Zato tudi niso hodili v šolo, šolali so se doma, kolikor so razmere dopuščale. Tara pravi, da jo je v tistem času največ naučila gora s svojim utečenim, večnim vzorcem sprememb, menjavami dneva in noči in letnih časov. Vse poletje vkuhavajo sadje in zelenjavo, za slučaj, da bo konec sveta. Tara zato večino svojega otroštva prespi z nahrbtnikom za preživetje pod vzglavjem. Prav tako do svoje polnoletnosti ne vidi zdravnika ali medicinske sestre, saj je oče prepričan, da uradna medicina v telo ljudi vbrizgava zdravila za pranje možganov. Verjame, da bo za - še tako hude poškodbe, ki so jih utrpeli med prometnimi nesrečami in delom na očetovem odpadu, poskrbel Bog v obliki naravnih zelišč in olj. Za zdravstveno oskrbo otrok je tako skrbela Tarina mama, ki je bila lokalna zdravilka in porodničarka.

Že zelo zgodaj Tara spozna, da bo - če ostane - njeno življenje zelo podobno materinemu. A Tara, ki je bila že od nekdaj bistra in radovedna deklica, si je želela drugačno življenje. Tako, ki ji bo odprlo vrata in ji pomagalo poleteti. Zato ni bilo prav nič nenavadno, da se je od vseh bratov in sester Tara najbolje razumela z bratom Tylerjem, med katerima se je spletla prav posebej topla vez. Tyler je bil njen zaščitnik, vzornik in prijatelj, kot ona je bil intelektualno radoveden. Njegovo vedenje in interesi so ga ločevali od drugih bratov, ki bi jih Tara pozneje primerjala s tropom volkov, ki se vedno preizkušajo in pri drugih iščejo šibko točko, da bi jim lahko škodovali. Tyler je bil tudi tisti, ki ji je pomagal narediti prve korake v zunanji svet in v njen vzbudil ljubezen do knjig in glasbe. Edini izmed vseh sorojencev je čutil potrebo, da odide stran od "ponorelega domačega sveta" in zaživi "normalno življenje", v katerem se ljudje ne pripravljajo na konec sveta. Njegova odločitev, da odide na kolidž in odkrito kljubuje očetovi vzgoji, je v Tari vzbudila gorečo željo, da mu sledi.

Odločena, da se vpiše na kolidž, Tara pri 17-ih sklene, da gre v šolo in da bo sama nadoknadila manko v izobrazbi. A šele, ko se začne pripravljati na sprejemni izpit, spozna, da med njenim in zahtevanim znanjem zeva globoka luknja. Ta je še posebej velika na področju matematike, saj mora pri tem predmetu začeti z razumevanjem najosnovnejših matematičnih operacij, ki bi jih že zdavnaj obvladala, če bi hodila v šolo. A počasi napreduje. Več kot zna, bolj samozavestna postaja in bolj željna znanja. Njen trud je poplačan z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom in Tara se vpiše na fakulteto.

Tara, ki je doslej poznala le zakotno življenje v tišini in zavetju Indijanske princese, kot je poimenovala Buck's Peak, življenje na fakulteti na pot postavi nove izzive. Ne samo, da je bila doslej navajena le na zvoke narave in da so njen vsakdan zaznamovali verske dogme in manični oče, življenje v velikem mestu je zanjo velik družbeno-kulturni šok: hrup velememesta jo plaši, njene sostanovalke, kljub temu, da so vzgojene v mormonskem duhu, pa zanjo sprva čisto preveč nemoralne in nespodobne. Hkrati pa se mora tudi sama naučiti čisto vsakdanjih opravil, ki jih imamo v družbi za samoumevne, npr. umivanje rok po opravljeni potrebi, vsakodnevno tuširanje, odlaganje pokvarjene hrane v vrečo za smeti in podobno. Kljub temu je presenetljivo, kako hitro se Tara znajde v svojem novem življenju, ujame sošolce v znanju in odkrije, kaj jo žene in veseli. Njena pogum in želja po znanju jo pripeljeta do uspešnega zagovora doktorata iz zgodovine na Cambridgeu, ki ga presenetljivo glede na njeno življenjsko izkušnjo napiše iz vloge družine v mormonstvu.

Kljub temu, da je uspela preskočiti ovire, ki so jo omejevale, in si ustvarila novo, srečno življenje, jo je njena preteklost vse skozi držala v šahu. Čeprav ji je študij dal krila, je kljub težkemu otroštvu pogrešala družino, zato se je odločila, da se vrne domov. A razdalja med njimi je bila že prevelika. Nadnjo so se zgrnila leta družinskega nasilja, nerazumevanja in odtujenosti. Kmalu je bilo jasno, da Tari doma ni ostalo ničesar več, kar bi lahko cenila in česar bi se lahko oklenila. Uvidela je, da če želi preživeti, mora uiti. Pod pretvezo, da gre le do avta, je odšla iz domače hiše in se nikoli več ni vrnila.

Po odhodu se je Tara Westover dolgo borila z občutkom krivde, da je zapustila družino in da je očeta izbrisala iz svojega življenja. A kot pravi, je "občutek krivde strah pred lastno ničvrednostjo in nima nič opraviti z drugimi ljudmi." Otresla se ga je šele takrat, ko se je sprijaznila s svojo odločitvijo, in ko je nehala pestovati svoje zamere in primerjati njegove grehe s svojimi. Šele, ko je prenehala misliti nanj, ga je lahko imela rada. Šele, ko je bil daleč stran od dosega roke, je lahko vzela v roke svoje življenje in začela samostojno sprejemati odločitve. Tako se je odločila v svoje dobro in ker je sama to potrebovala, da je lahko nadaljevala s svojim življenjem. Šele takrat je lahko sprejela svoj novi jaz in postala osvobojena.

Osvobojena je bila ena tistih knjig, ki mi med branjem niso dale spati. Ob njej sem premlevala drobce spominov iz lastne preteklosti, zadrževala sapo in čakala, kako se bo razpletlo. A nisem zmogla dalje. Knjiga je prebrana ležala na moji mizi več kot dva meseca. Vsak dan me je opominjala, da sem ji dolžna svoj glas, a ji ga nisem zmogla dati, dokler nisem našla svojega. Dokler se nisem toliko odmaknila od Tarine zgodbe, da sem najprej v celoti videla svojo zgodbo. Ta sicer nikoli ni bila tako grozna kot Tarina, pa vendar sem se z njo lahko povezala. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi v eni knjigi označila toliko citatov, kot sem ga v tej, ker so bile ogledalo mojim mislim. Samo iz njih bi lahko napisala recenzijo. A hkrati mi je dala nekaj nasvetov, kaj in kako moram narediti, da lahko se lahko osvobodim svoje preteklosti, sprejmem sebe in naredim korak naprej.

Zagotovo ena najboljših knjig, ki je izšla pri nas lani!

Tara Westover: OSVOBOJENA

• Izvirni naslov: Educated

• Prevod: Danica Križman

• Jezik: slovenski

• Datum izida: 20.05.2020

• Število strani: 440

• Vezava: trda

• ISBN/EAN: 9789610159063

• Založba: Mladinska knjiga

  *****