Zagrebškega knjižnega sejma Interliber se vedno zelo veselim. Ne samo, da je to priložnost, da obiščem ljube prijatelje v Zagrebu, temveč predvsem zaradi vzdušja in vznemirjenja, ki ga prinaša. In Zagreb je tako blizu Ljubljane, da bi bilo največjo manifestacijo knjig na Hrvaškem greh zamuditi. A hkrati tudi tako daleč, da ga ne moreš obiskati vsak dan. Zato vedno vem, da bom v ta dan želela stlačiti več kot zmorem.

Ob Interliberju sem vedno presenečena, kakšne trume ljudi se valijo na sejem v radovednem pričakovanju, kakšne ugodnosti so jim pripravile založbe, in kako potem zadovoljnih obrazov in polnih naročij in vrečk odhajajo domov. Ker je na voljo ogromno naslovov po močno znižanih cenah (3-8 € je čisto običajna cena, dve leti stare knjige pa znižane za 30 % in več), to niti ne obremeni preveč družinskega budgeta.

Lepo je videti cele družine, ki brskajo za knjigami, ki bodo obogatile domačo knjižnico.

V veliko veselje mi je bilo videti na policah tudi knjige slovenskih avtorjev in ilustratorjev in brskati za prevodi, ki jih pri nas morda ne bomo dobili.

Zanimivo je tudi, da so prodajali tudi veliko knjig v angleščini, predvsem fantazijskih romanov in romantičnih zgodb. Na teh stojnicah se je predvsem trlo mladih bralcev.

Vedno znova sem tudi navdušena nad promocijskimi pristopi, s katerimi založbe opozarjajo na svoje uspešnice in novosti. In pa tudi na pomen branja od rojstva do smrti.
Le za dan sem zgrešila okroglo mizo projekta Rodjeni za čitanje, ki ga vodi hrvaško ministrstvo za kulturo in medije. To je imelo na sejmu tudi svojo stojnico in celotedenski program z delavnicami in predstavami za otroke. Ta projekt bi na družinski pismenosti radi videli tudi pri nas. Predvsem tukaj gledam vas, pediatri! 👀

Sedaj pa … kratek premor in že bo tu 39. slovenski knjižni sejem in nato še sejem Sa(n)jam knjige v Istri.