Hervé Le Tellier: Anomalija
Kljub temu, da nas množični mediji. oglasi in socialna omrežja na vsakem koraku prepričujejo, da če jim ne bomo sledili, bomo izpadli iz “igre” ter da nekaj veljamo le, če se podredimo določenim “občim” pravilom vedenja, izgleda in razmišljanja, vsak o sebi še vedno razmišlja, da je edinstven, da je unikat, da je vse bolj tudi “središče” svojega lastnega sveta, okrog katerega se mora vse vrteti. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se kar naenkrat na Zemlji znašel še nekdo identičen nam in bi bila naša predstava o realnosti porušena?
“Mogoče pa se naše življenje začne šele takrat, ko se zavemo, da ga v resnici nimamo.”
Le Tellier v svojem z Goncourtovo nagrado nagrajenem romanu raziskuje prav to. 243 potnikov na letu iz Pariza v New York zajame nevihta, a ne pristanejo le enkrat, temveč dvakrat: enkrat marca in drugič junija 2021. Nevihta je bila katalizator, da je letalo zašlo v razpoko v času in se podvojilo. Po pristanku ljudje na njem sedaj obstajajo dvakrat. Nekaterim med njimi se je življenje v teh treh mesecih popolnoma spremenilo. Kaj se zgodi, ko se soočita njihova marčevska in aprilska različica? Prve seveda zaženejo preplah oblasti, ki skušajo ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo: vojska skupaj z oblastmi skuša najprej vse skupaj skriti in v hangarju daleč od oči javnosti soočiti marčevsko in junijsko različico potnikov, potem pokličejo na pomoč znanstvenike - fizike, nevroznanstvenike, filozofe, ki naj bi ugotovili, kaj se je dejansko zgodilo. Ker se bojijo vznemirjenja javnosti, na pomoč poličejo tudi predstavnike vseh verskih skupnosti, ki naj bi bili odgovorili na vprašanje, kaj podvojitev posameznika pomeni z ontološkega in etičnega vidika obstoja človeka (v katerem izmed dveh teles sedaj prebiva posameznikova duša?). Mediji, seveda, uspejo, razkriti delne in potvorjene informacije, kar dejansko privede do razburjenja in preplaha.
A všeč mi je, kako se Le Tellier loti tudi vprašanja, kaj tak dogodek pomeni tudi za posameznika in njegovih osebnih “afer” in način na katerega dobesedno sooči posameznike s samimi seboj (vključno z lastnim umiranjem, pa tudi z domislicami in pomanjkljivostmi). Postavlja se vprašanje, kateri od dveh identičnih posameznikov je sedaj orginal, če je med njima edina razlika le trimesečna vrzel v izkušnjah? Odzivi med “originalom” in “klonom” po soočenju se razlikujejo glede na njihove siceršnje življenjske okoliščine: poklicni morilec takoj ubije svojega dvojnika, saj mu predstavlja grožnjo, da ga bo razkrinkal; spet drugi reagira tako, da nemudoma vzpostavi intimno vez s svojim dvojnikom. Nekateri se odzovejo sebično, spet drugi se žrtvujejo za svoj “mlajši” jaz. A pri skoraj je spoznanje, da obstaja še nekdo, ki deli z njimi spomine in skrivnosti, na nek način osvobajajoče.
A dvojnost posameznika ne vpliva le na njih same, temveč tudi na ljudi, ki so jim blizu. Kateri od dveh identičnih mam sedaj pripada otrok in koga naj ima sedaj otrok za mamo, katero od njiju naj ima rad? Kateri od dveh je sedaj direktor podjetja, če se njuna vizija diametralno nasprotuje? Se človek lahko ponovno zaljubi v osebo, ki jo je zapustil pred tremi meseci? Je to še vedno ista oseba ali so jo izkušnje preteklih treh mesecev toliko “spremenile”, da se je vredno zaljubiti ponovno? Je tak ponovljen dogodek v času priložnost, da popravimo nekatere krivice, ki jih je prizadejal naš “dvojnik”? Bo naš partner srečen, ko nas bo po smrti lahko ponovno objel ali travmatiziran ob dejstvu, da bo moral ponovno skozi pekel in trpljenje ob pogledu na ponovitev našega vse prezgodnjega in prehitrega umiranja? Nam lahko ta nenavadna izkušnja prinese uspeh in slavo z romanom, napisanim po lastni izkušnji?
Le Tellierjevo delo se poigrava z verjetnostjo in permutacijami realnosti, da bi pokazal, kako bi se posamezniki in družbe, odzvali na pojave, ki presegajo naše razumevanje delovanja sveta. Zavedanje, da bi se morda naše življenje odvilo povsem drugače, če bi bili v drugem času na istem mestu ali če bi v danem trenutku sprejeli drugačno odločitev, pa osvobaja tudi nas: je naša usoda v naprej določena ali imamo priložnost nekatere napake in izgubljene priložnosti popraviti? A hkrati govori tudi o naši prihodnosti in o tem, kako se ljudje nerazumno odzivamo na teorije in zarote o ustvarjanju novega svetovnega reda, ki ga skrivaj vodijo velike sile - od upravljanja z vremenom in vodenju (bioloških) vojn na daljavo, do zasužnjenjem človeštva z digitalnimi napravami in manipulacij z informacijami. In kako nas velike katastrofe prav ničesar ne naučijo. Vedno bomo naivno upali, da ne prizadelo nas in da se bodo drugi pravilno odločali tudi v našem imenu.
“Resničnost smo pripravljeni izkriviti, da iz igre ne bi izšli kot popolni poraženci. Ob vsakem najmanjšem občutku strahu in tesnobe zahtevamo nanju odgovor, pa tudi napotek, kako naj mislimo svet, ne da bi pri tem podvomili o svojih vrednotah, svojih čustvih, svojih dejanjih. Kar poglejte podnebne spremembe. Nikoli ne prisluhnem znanstvenikom. V ozračje nebrzdano spuščamo virtualni ogljik iz fosilnih goriv, pa naj so virtualna ali ne, in naša vrsta, prav tako virtualna ali ne, bo izumrla. Nič se ne premakne. Bogati računajo na to, da se bodo rešili sami, kar je skregano z vsakršno pametjo, vsem drugim pa preostane le še upanje./.../
Kajti prav upanje nam brani, da bi v stvari dejavno posegali, prav upanje podaljšuje človeško nesrečo, saj se bodo, čeprav nam vse govori o nasprtonem, stvari “že nekako same uredile”, mar ne? Ne more se zgoditi, kar se ne sme zgoditi ... Pravo vprašanje, ki bi si ga morali vsakič zastaviti, pa je: kakšno korist bom imel, če bom sprejel neko dano stališče?”
Hervé Le Tellier: ANOMALIJA
Jezik: slovenski
originalni jezik: francoski
prevod: Janina Kos
nagrada: Goncourt
Leto izida: 2022
Število strani: 370
Vezava: trda
ISBN/EAN: 978-961-01-6517-0
Založba: Mladinska knjiga
****