Tako kot v Ajacciu se tudi v tej knjigi Iva L. Novak v koncentričnih krogih vedno znova vrača na začetek. Prvoosebna pripovedovalka v zgodbi vsak večer znova zahteva od partnerja, da ji obnavlja dogodke, spomine in občutke, ki jih doživlja ob bivši partnerki. Sprva ga ti pogovori zabavajo, vse bolj pa iz njega sesajo še tisto nekaj energije in življenja, kar mu ga po dolgih in izčrpajočih urah v službi, kjer je priča številnim smrtim in resnično težkim zgodbam o vdanosti v usodo in upanju, še ostane. Ti pogovori ga, namesto, da bi ga zbliževali z glavno protagonistko, potiskajo v naročje bivše, dokler se to resnično ne zgodi.

Domenico Starnone nam z odličnim poznavanjem psihologije odnosov pričara vznemirljivo in zelo močno zgodbo, ki nas ne zapusti, ko knjigo odložimo. Ves čas premlevamo številna vprašanja, ki mi pogosto pridejo na misel, ko se pogovarjamo o medsebojnih odnosih, še posebej teh najbližjih, ki so najbolj zaznamovana s čustvi: Kaj smo pripravljeni žrtvovati, da se ne bi počutili ujete? Kdaj se v nekem odnosu začne in kdaj konča naša svoboda? Kako naše odločitve vplivajo na druge, ki nas imajo radi? Kaj izgubimo, če iz nekega odnosa odidemo?