Iva L. Novak: Povej, napisala bom

Po prvencu Ajaccio, ponovno, v katerem se dotika osebnih in skupnih odmevov tragedije, ki se je 1. decembra 1981 zgodila na Korziki, se Iva L. Novak vrača z zgodbo, ki jo postavlja v čas pandemije virusa Covid-19. V romanu Povej, napisala bom spremljamo samozaposleno pisateljico, ki v želji, a bi v času karanten poskrbela za svoja predšolska otroka, ostane z njima doma, medtem ko njen partner - zdravnik vse dneve dežura na zaprtem covidnem oddelku bližnje bolnišnice. Tam ponovno sreča svojo bivšo ljubezen Lejlo D, Kres, ki na covidnem oddelku obiskuje obolelega očeta. Ponoven stik njega partnerja z bivšo v pisateljici ponovno sproži spomin na spolno nasilje, ki ga je bila deležna v mladosti. Da bi ponovno vzpostavila občutek ravnovesja in občutka trdnosti njunega zakona, od partnerja zahteva, da ji ob povratku domov natančno opisuje, kaj se dogaja v njegovih stikih z Lejlo, od tega, kaj sta počela, kje sta se dobila, kaj sta govorila, kako je bila oblečena ..., Sama njune pogovore vestno posname na telefon in kasneje uporabi za pisanje zgodbe. Čeprav se zdi, da partnerjeve besede natančno secira le skozi objektivni pogled in razum, iz katerega zavestno izključi pogovor o čustvih, je bolečina ob tem, ko jo bralec opazuje, nevzdržna. Občasno se celo zdi, da v svoji bolečini neskončno uživa, kot bi brez anestetika rezala v živo meso. Ob tem ne moremo spregledati njene osamljenosti, ranljivosti, nemoči, da bi lastno situacijo lahko v kratkem spremenila. V pomoč ji niso niti zagotovilo moža, da ga še vedno vznemirja in da jo ljubi, niti razsvetljena prijateljica, da naj življenje jemlje precej lahkotneje in bolj sproščeno kot ga, niti mama, ki še vedno ni prebolela ločitve od moža, čeprav jo je večkrat varal, in ki želi o svoji jezi, zameri, ljubosumju in tudi še vedno živi ljubezni do njega vsak dan razpravljati s hčerjo.

Tako kot v Ajacciu se tudi v tej knjigi Iva L. Novak v koncentričnih krogih vedno znova vrača na začetek. Prvoosebna pripovedovalka v zgodbi vsak večer znova zahteva od partnerja, da ji obnavlja dogodke, spomine in občutke, ki jih doživlja ob bivši partnerki. Sprva ga ti pogovori zabavajo, vse bolj pa iz njega sesajo še tisto nekaj energije in življenja, kar mu ga po dolgih in izčrpajočih urah v službi, kjer je priča številnim smrtim in resnično težkim zgodbam o vdanosti v usodo in upanju, še ostane. Ti pogovori ga, namesto, da bi ga zbliževali z glavno protagonistko, potiskajo v naročje bivše, dokler se to resnično ne zgodi.

Tisto noč sem se bala, da je konec. Da zgodba ni več potrebna, da jo je prerasel. Nisem hotela postati lastna mama ali biti ženska, ki čaka, kakor čaka protagonistka, da jo izpišem. Ne, nisem hotel biti takšna ženska, morda si sploh nisem želela biti ženska.

Iva L. Novak: POVEJ, NAPISALA BOM

  • jezik: slovenski

  • Zbirka: Izvirno leposlovje

  • Leto izida: 2024

  • Število strani: 144

  • Vezava: trda

  • ISBN/EAN: 9789612826208

  • Založba: Cankarjeva založba

    ***

Previous
Previous

Camille Laurens: Djevojčica

Next
Next

Katarina Gomboc Čeh: Nihče nikogar ne spozna