Glavni junakinji: Alice, uspešna pisateljica romanov, in Eileen, njena najboljša prijateljica in urednica v eni od dublinskih založb, si skozi knjigo izmenjujeta dolga e-poštna sporočila, v katerih razmišljata o svojih skrbeh glede osebne izpolnitve, okolja in družbenih neenakosti. Ta e-poštna sporočila ponujajo trenutke filozofskega in eksistencialnega razmišljanja, kar daje romanu kontemplativni ton, ki se razlikuje od njenih prejšnjih del. Njuno dopisovanje ponuja nekaj najbolj pretresljivih in čudovito napisanih odlomkov, ki prikazujejo, kako v naših najbolj intimnih pogovorih želimo biti razumljeni in tudi sami razumeti širšo sliko tega, o čemer govorimo.

Sally Rooney ne prizanaša bralcu, v svojem pisanju je neposredna, mestoma celo srhljiva, a tako boleče resnična. Če je pri Pogovorih s prijatelji dovolila, da bralec samo malo postrga po površini čustvenega doživljanja glavne junakinje, v Normalnih ljudeh zareže do samega jedra. Počasi, ne da bi se zavedal, ti tako Connell kot Marianne zlezeta pod kožo, čutiš njuno bolečino, njuno nezmožnost izražanja resničnih prepričanj, nenehno prevpraševanje čustev, strah, da bi predala samega sebe v dobro njunega odnosa.