Knjiga Pisma Božičku odpira številna vprašanja in priložnosti za pogovor z otrokom. Po eni strani odpira vprašanja o potrošniški družbi, ki nam svet riše kot oder neskončnih možnosti, s katerega si - tako si verjetno predstavljajo otroci - kadarkoli vzamemo vse, kar si v tistem trenutku želimo. Po drugi strani pa se ob pismih lahko pogovarjamo o temah, kot so drugačnost, osamljenost, nesebična in globoka skrb in želja pomagati tistim, ki jih imamo radi: prijateljem, staršem in starim staršem.

Poletje je čas, ko si tudi otroci lahko vzamejo več časa za umirjeno preživljanje prostega časa - najsi bo to takrat, ko jih vročina z obale prežene v hladno senco, ali pa doma, ko so narisali že "vse" risbice, sestavili "vse" sestavljanke in kocke, pogledali "vse" risanke, pa je še vedno doooolgčas. Sploh in še vedno obvezno pa pred spanjem. Branje - skupno ali samostojno - jih umiri, sprosti in zaguga v spanje.
Hkrati s tem je skupno branje odlična priložnost, da se z otrkom povežemo na bolj intuitivni ravni. Morda vam bo ravno takrat zaupal, kaj vse se mu je zgodilo v vrtcu oziroma šoli, ali kakšne zanimive pustolovščine so doživeli s prijatelji.