Je strip primerno branje za otroke?

Večkrat slišim od staršev, da njihov otrok ne bere. Da ga ne morejo pripraviti do tega, da bi vzel kakšno knjigo v roke. Če pa se že z muko pripravi do tega, so to »samo neki brezvezni stripi«, v katerih otrok samo gleda slike in jih ne povezuje z besedami. In prepričani so, da na ta način strip že ne more zadostiti kriterijem knjige.

Pa je to res?

Če bi na stripe gledali na ta način, bi pravzaprav lahko kritizirali tudi katerokoli knjigo. Na ta način bi lahko odpisali tudi vse slikanice in otroške knjige, kjer besedilo prekinjajo ilustracije ali slike - tudi tam otroci gledajo le slike in ne spremljajo besedila, kajne? Pravzaprav ni tako.

Prav zato moramo pri presojanju, katero branje je primerno za otroka in katero ne, predvsem presojati njegovo osebnost, zanimanje in zmožnost razumevanja besedila. Kje bi bilo to lažje, kot pri kombinaciji besedila in slike, ki skupaj pripovedujeta zgodbo. Ko boste na strip pogledali s tega vidika, boste videli, da je strip prav tako zapleten, kot katerakoli druga literarna zvrst.

“Stripi otrokom:
- pomagajo k hitrejšemu učenju branja,
- v obdobju usvajanja branja pomagajo do večje samozavesti pri branju,
- pomagajo pri hitrejšem učenju tujih jezikov,
- bogatijo njihov besedni zaklad
- spodbujajo otrokovo domišljijo in kreativnost,
- pomagajo pri obvladovanju socialnih veščin ...”

Všeč mi je, da se v zadnjem času odnos do stripa in risoromanov spreminja in da končno v kulturnem prostoru dobivajo mesto, ki jim pripada. Svoje mesto dobivajo tudi v učnih načrtih slovenskega jezika v osnovnih šolah, na svoj seznam priporočenih knjig pa jih umešča tudi Društvo Bralna značka Slovenije-ZPMS.

Čeprav mogoče vsi stripi niso primerni za otroke in najstnike, resnica ostaja: stripi so močan in uporaben žanr za razvoj in izboljšanje otrokovih bralnih in jezikovnih zmožnosti, z njihovo pomočjo razume in zmore analizirati literarne zgodbe. Strip pripomore k hitrejšemu učenju branja, saj otrok prebrano besedilo lahko poveže s sliko. Ta otroku razkrije še nekoliko več, kakor samo besedilo, in spodbuja otrokovo domišljijo. V obdobju usvajanja branja strip lahko pomaga mlademu bralcu do večje samozavesti, saj dobi občutek, da zaradi hitrejšega pregleda strani bere hitreje in zato uspešneje. Ker imajo malo besedila, so stripi lahko odličen način za učenje tujih jezikov.

Ker iz slike lažje dobijo vpogled v kontekst, hitreje usvajajo pomen besed in širijo besedišče. Slovar besed, ki jih najdemo v stripih, je zahtevnejši kot pri večini periodičnih publikacij (revij in časopisov), primernih otrokom vseh starosti. To otroku daje odlično izhodišče, da se nauči novih besed. Če ne bo poznal pomena beseda, ki jo bo zasledil v stripu, se bo obrnil na starše za pomoč pri razlagi. Če vas bo otrok spraševal o pomenu besed, o katerih bere, to pomeni, da mu je pomembna vsebina stripa. Želi vedeti kaj te besede pomenijo, ker želi vedeti, kaj se točno dogaja v stripu.

Stripi so vrata v svet knjig. Prek njih otrok vstopa v svet pismenosti in razvija svojo ljubezen do branja. Strip je primerno čtivo tudi za tiste nekoliko starejše otroke, ki jim branje ne diši preveč, čeprav ne želim trditi, da je zaradi tega zanje primeren samo strip. Vendar se jim zaradi kratkega besedila strip morda zdi bolj obvladljiv in zato manj strašljiv kot vizualno identične strani, polne besedila. Na ta način so pripravljeni prebrati tudi kakšno besedilo, ki jim ga bilo v »klasični« obliki težko prebrati (npr. Martin Krpan v stripu, Cankar v stripu, Kafka, Reformatorji v stripu, Preživeli iz holokavsta, Superga idr.).

Nekaj odličnih stripov, ki bodo vaše otroke pritegnili k branju priporočam tukaj.

Manfred J. von Vulte, vodja kanadskega projekta Comic Book Project, med prednostmi navaja še naslednje razloge, zakaj so stripi primerno branje za otroke in mlade:

Stripi so odlično sredstvo za izboljšanje spomina in učenje logičnega vzročno-posledičnega zaporedja. Ker ne pojasnjujejo vedno vseh podrobnosti dogajanja, mora otrok na podlagi kratkega besedila in slike pred seboj sklepati, kaj se v zgodbi dogaja. Hkrati pa mu strip omogoča, da lahko hitro ter znova in znova preveri svoje razumevanje besedila in zgodbe. To otrokom še posebej med odraščanjem, pa tudi kasneje v življenju, lahko zelo pomaga pri socialnih veščinah.

Stripi so lahko odličen uvod v nelinearno pripovedovanje zgodb. Številni avtorji stripov običajno gradijo zgodbe, ki temeljijo na daljšem časovnem trajanju. Čeprav besedilo stripa beremo kot običajno knjigo, kot si v kronološkem in linearnem zaporedju sledi besedil ob sliki, lahko tok zgodbe v isti pripovedi skače iz preteklosti v sedanjost ali v prihodnost.

Stripi ponujajo tudi dober vpogled v to, kako so literarni liki strukturirani na podlagi zgodbe, motivacije, njihovega položaja glede na kraj in čas dogajanja, njihovega potovanja skozi narativne zaplete, kako so predstavljeni stranski in kako glavni liki, kaj pomeni biti antagonist in protagonist, in tudi zakaj je do nekega zapleta sploh prišlo. Kot taki so odlično sredstvo, kako se naučiti pripovedovanja in nekih naprednejših tehnik pisanja zgodb.

Neveščim bralcem strip s pomočjo opornih točk, ki jih predstavljajo posamezne sličice, omogoča sledenje toku zgodbe in nato tudi komentiranje zapleta zgodbe, kar je osrednjega pomena za razvoj bralne pismenosti pri otrocih. To bo v pomoč predvsem tistim, ki se še borijo z branjem, saj lahko skozi strip ali risoroman zlahka spremljajo tudi zgodbo, ki poteka v ozadju – prav tako kot njihovi vrstniki, ki z branjem nimajo težav.

George Bernard Shaw je nekoč dejal: "Posnemanje ni le najbolj iskrena oblika laskanja - je tudi najbolj iskrena oblika učenja." Že samo izpostavljenost domišljiji, ki jo izžarevajo avtorji in umetniki stripa, je dovolj, da se bodo vsaj nekateri otroci zapomnili, kaj so prebrali. Čeprav jih lahko pri svojem ustvarjanju posnemajo, je to tista iskra, ki jo avtor lahko vžge pri bralcu, da postane zaljubljen v branje in pisanje za vse življenje.

Z uporabo kanona stripovske zgodbe lahko otroci raziskujejo, kako deluje svet in kakšna je narava likov, o katerih so brali. Nato pa za pisanje nadaljevanja te zgodbe uporabljajo jezikovne veščine in spretnosti, kot so meta-spoznavanje, napovedovanje in sinteza.

Kar je danes izrednega pomena, saj otroci danes živijo v svetu, ki ga preveč določajo meje, pravila in v tem smislu tudi omejena domišljija drugih. Čeprav so oblikovani po avtorjevem »literarnem svetu«, imajo stripi to edinstveno lastnost, da se v njih lahko še vedno zgodi karkoli. V njih še vedno obstajata nepredvidljivost in magija. Zaradi življenja v podvojeni resničnosti – torej resnični in stripovski – in časa, ki ga otrok vloži v branje, se lahko njegova domišljija neizmerno razširi. To pa mu pomaga tudi pri reševanju najrazličnejših problemov, s katerimi se srečuje v svojem vsakdanu.

Z branjem in ustvarjanjem stripov lahko okrepimo vsa načela jezikovne umetnosti: zaplet, značaj likov, konflikt, razpoloženje, kraj in čas dogajanja in celo besedišče. Manfred J. von Vulte v tem smislu branje stripov priporoča predvsem fantom, jaz pravim, da tudi punce nismo imune nanje.

Nenazadnje pa: otroci naj sami izbirajo, kaj bi želeli brati. Lahko pa branje stripov dopolnimo tudi tako, da jim ponudimo v branje tudi kaj drugega, zahtevnejšega, kar presega njihovo trenutno zanimanje in zmožnost: mladinski roman, kratke zgodbe, stvarno literaturo, poezijo, tudi dramo, zakaj pa ne. Najpomembneje je, da pri otroku vzbudimo ljubezen do branja. Ne glede na to, s katerimi knjigami bo začel, ko bo odraščal in mu bodo na pot prihajale nove in nove zgodbe, bo postajal vse zahtevnejši bralec in slej ko prej bo odkril tisto knjigo, ki ga bo začarala in spremenila v bralca za vse življenje.