Novembra lani sem na Slovenskem knjižnem sejmu spoznala ameriškega pisatelja, prevajalca, urednika in založnika Lawrenca Schimla. V Sloveniji je precej znan pisec otroških knjig, ki jih otroci vedno znova radi prebirajo. Če ga še ne poznate, preverite naslednje knjige: Založba Malinc je izdala dve Lawrenceovi kartonki Zgodaj zjutraj in Zdaj ni čas za igro, med pandemijo pa so tri njegove zgodbe Nočem biti tukaj, Tilkin zmaj in Ni ga čez original, izšle v v obliki e-knjig. Še nekaj njegovih slikanic je izšlo pri založbi SKUC/Aleph: Spuščanje zmajev, Sosedje in prijatelji, Cecilija in zmaj, Lužasta pot, Boš bral knjigo z mano in dvojezična slovensko/angleška knjiga Tak kot drugi/Just Like Them.

Če obstaja ena stvar, ki lahko pomaga otroku, da bo v šoli in tudi kasneje v življenju uspešen, je to ljubezen do branja. Branje odpira vrata do vsega znanja. Še več: predstavlja pot do vseživljenjskega učenja. In na nas starših je, da mu to ljubezen predstavimo in privzgojimo na kar se da nevsiljiv način - vredno je vsega časa in energije.

Večkrat slišim od staršev, da njihov otrok ne bere. Da ga ne morejo pripraviti do tega, da bi vzel kakšno knjigo v roke. Če pa se že z muko pripravi do tega, so to »samo neki brezvezni stripi«, v katerih otrok samo gleda slike in jih ne povezuje z besedami. In prepričani so, da na ta način strip že ne more zadostiti kriterijem knjige. Pa je to res?

Danes, ko otroci dneve zaradi koronavirusa preživljajo več ali manj doma, imajo tudi več časa za branje. Ne veste, kako jih spodbuditi, da bi vsaj nekaj minut na dan vztrajali pri knjigi? Poskusite z naslednjimi preizkušenimi zabavnimi oblikami branja (pst, kradem jih Rožletovi učiteljici).

Nacionalni mesec skupnega branja, ki ga letos drugič obeležujemo med 8. septembrom - mednarodnim dnem pismenosti, in 13. oktobrom - zaključnim dnem v Tednu otroka, je odlična priložnost, da se tudi družine priključite številnim knjižnicam, vzgojno-izobraževalnim zavodom, javnim in zasebnim institucijam, nevladnim organizacijam in drugim ustanovam, ki delajo na področju spodbujanja bralne pismenosti in prizadevanja za dvig bralne pismenosti pri nas.

Ljubitelji knjig – še posebej tisti, ki ne živimo na obali – vemo, da ni boljšega poletja od tistega, preživetega na plaži. Zvok valov, vonj po mešanici soli in tiskarske barve, topel zrak in mehek pesek, daleč stran od vrišča otrok in klepetavih sosedov, so odlična kombinacija za sprostev ob knjigi. Haaa, česa bi si človek želel več?

Danes je večino otrok težko prepričati, da bi v roke vzeli knjigo, saj jih pritegnejo številne druge stvari in dejavnosti. Moramo biti pošteni - težko je tiskani knjigi tekmovati z računalniškimi igrami, družbenimi mediji, druženju s prijatelji. Zato otroci težko prežvečijo še tistih nekaj obveznih knjig za domače branje, že precej manj jih bere za bralno značko, kaj šele da bi brali za zabavo. Zato je ena najboljših stvari, ki jih lahko naredimo starši, učitelji oziroma skrbniki, da pustimo otrokom, da si sami izbirajo knjige.