Priporočila za poletno branje - knjige za osebno rast in medsebojne odnose
Poletje se izteka … rada bi rekla, da se vračamo v ustaljene tirnice vsakdana – otroci odhajajo v šolo, starši na delovna mesta … ali pa tudi ne … , pa vsi vemo, da ni tako. V teh časih med in po epidemiji korona virusa me je, kot ste vsaj tisti, ki me bolj spremljate že opazili, veliko pritegnilo v raziskovanje stvari, ki oblikujejo našo resničnost, zakaj se eni vdajajo strahu pred boleznijo, drugi so v tem času našli moč, da začnejo znova. Po nekaj letih sem spet vzela v roke neleposlovno knjigo, ne samo eno, več njih, ki so ponovno obudile mojo strast do učenja, raziskovanja naših notranjih vzgibov in ustvarjanja bolj harmoničnega okolja, v katerem živim.
Poleg tega sem želela ponovno najti svojo notranjo moč in duha – in tako sem začela raziskovati, kako se vede naša notranja energija in kako ta vpliva na vse v in okrog nas, v čem je moč nezavednega uma, kako deluje intuicija … Zadnje čase, nekaj let, res nisem veliko brala knjig za osebno rast in o odnosih, sedaj pa ugotavljam, da so prav fino študijsko orodje – za razumevanje sebe in drugih, zato se jim ponovno posvečam.
Gary Zukav: Sedež duše (založba Primus)
Orig. naslov: The Seat of the Soul
Prevod: Nina Krajnc
Datum izida: 26.02.2020
Število strani: 328
Vezava: mehka
ISBN/EAN: 9789617090253
Založba: Primus
Po Frekvenci avtorice Penney Peirce in knjigi Postanite brezmejni dr. Joeja Dispenze sem v roke vzela še legendarno delo Garyja Zukava Sedež duše, ki govori o tem, kako naše namere, naše misli in podzavestni programi vplivajo na izid naših življenj.
Knjiga Sedež duše pa je prvič izšla že leta 1989 in še danes se prodaja v milijonih izvodov. Glavni motiv knjige se vrti okrog premise, da se moramo zbuditi in začeti živeti zavestno življenje, polno smisla in namena. Ko se začnemo zavedati namenov svojih dejanj, postanemo celota, začnemo odlagati svojo duševno prtljago, ki nas priklenja na slabe navade, strahove in dvome, ki nam branijo, da bi osebnostno rastli in realizirali svoj polni potencial. Rast je za človeka pomembna – brez nje človek stagnira in umre, ravno tako kot rastline in živali.
Gary Zukov govori tudi o tem, kako naše misli vodijo do dejanj in naša dejanja imajo določne posledice – glede na posledice, se zgodi, da naša duša bodisi trpi, bodisi cveti. In to je naša lekcija. Karkoli se iz te lekcije naučimo, nam pomaga osebnostno rasti, vendar to lahko naredimo na dva načina: preko duhovnosti in modrosti ali pa prek bolečine, strahu, dvoma. Vsaka situacija, ki jo dobimo v življenju, je test, in sami lahko izbiramo, kako ga bomo rešili. Zukov nas spodbuja, da delamo na tem, da si začnemo toliko zaupati, da bomo v vsaki situaciji z modrostjo, intuicijo in notranjo umirjenostjo sprejeli pravo odločitev. "Zaupajte sebi in boste vedeli, kako živeti".
“Spoštovanje je stik z bistvom življenja. Spoštovanje je stik z bistvom vsake stvari, rastline, živali in osebe. Je stik z notranjostjo njene biti. Tudi če notranjosti ne morete občutiti, je dovolj vedeti, da je oblika zgolj zunanja plast in da pod njo bivata prava moč in bistvo tega, kdo človek, bitje ali stvar v resnici je.”
Gabor Maté: KO TELO REČE NE
Orig. naslov: When the Body Says No
Prevod: Jedrt Lapuh Maležič
Datum izida: 19.11.2019
Število strani: 362
Vezava: mehka
ISBN/EAN: 9789617090048
Založba: Primus
Gabor Maté v knjigi Ko telo reče ne nadaljuje, kjer Zukav konča, saj raziskuje, kako naši programi, ki smo jih tekom svojih življenj ponotranjili oziroma so nam jih vsadili drugi, vplivajo na naše zdravje oziroma povzročajo bolezni.
Mislim, da je to knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak izmed nas. Govori namreč o vplivu stresa, zlasti skritega stresa, ki izhaja iz naših podzavestnih programov, ki so nam jih vsadili v mladosti ali tekom življenja, na naše življenje. Pravi, da imamo občutek, da je ta stres del našega jaza in dr. Joe Dipenza v knjigi Postanite brezmejni to tudi dokaže, ko pravi, da se sčasoma, če negativne misli, ki sprožijo fizičen odziv (torej hitrejši utrip srca, stiskanje v želodcu, plitvejše dihanje, potenje, blokada v možganih – to ste verjetno že doživeli, ko ste bili v paniki, kajne …) ponavljamo znova in znova, dejansko postanejo del našega fizičnega telesa, ki postane odvisno od koktajl mešanice stresnih hormonov, ki se dvignejo v takih stresnih situacijah – kot bi bili ves čas na begu pred kakšnim tigrom. Ta konstantni stres nato vodi v izgorelost, bolečine, bolezen, tudi prezgodnjo smrt. O tem, kako sem zaradi stresa, ki je izhajal iz zahtev službe in hkrati želje po ugajanju in da bi bila opažena plus še perfekcionizmu na vse skupaj, izgorela sama, bi vam lahko pripovedovala ure in ure. In če se ne bi ustavila sama, bi me zagotovo bolezen.
Zato Mate s svojo knjigo tudi nastavlja ogledalo družbi in nam, posameznikom, ki jo sestavljajo, da prepoznamo, kako sami na nešteto načinov pripomoremo k nastanku težkih, uničljivih bolezni, kot je rak. Pojasnjuje, kako k nastanku bolezni pripomorejo različna negativna prepričanja in sodbe, ki jih imamo o sebi, ponuja pa tudi rešitve, kako odrasti v čustveno kompetentne ljudi, ki se znajo soočiti s svojim stresom.
“Čustvena kompetentnost je tisto, kar moramo razviti, da se zavarujemo pred skritimi stresi, ki ustvarjajo zdravstveno tveganje, in obenem tisto, ker moramo pridobiti, da ozdravimo. Čustveno kompetentnost moramo privzgajati svojim otrokom kot najboljšo preventivno medicino.”
Aleksander Šinigoj: MOČ NEZAVEDNEGA UMA
Datum izida: 17.12.2018
Število strani: 227
Vezava: trda
ISBN/EAN: 9789619343647
Založba: samozaložba
Hipnoza oziroma samohipnoza, ki jo uči dr. Aleksander Šinigoj - knjiga Moč nezavednega uma je v bistvu priročnik za učenje te veščine – bi bila lahko odlično orodje za zdravljenje stresa, ki ga opisuje dr. Gabor Mate v prej predstavljeni knjigi.
V bistvu gre za neke vrste paradoks – uporablja znanje hipnoze in samohipnoze za to, da ljudi zbudi iz hipnoze, ki jo živimo vsak dan. A ne veste? Vse kar vam servirajo mediji, družbena omrežja, starši, sorodniki, neznanci na ulici … vse je hipnoza. Ker verjamete besedam, ki jih govorijo, znakom, ki vam sporočajo, katere blagovne znamke morate nosit, katere filme gledat, kaj jesti, kje kupovat to in ono, kaj mislit, vse to so sugestije, ki vplivajo na nas, naše občutke, dejanja in rezultate. namesto, da bi se zazrli globoko vase in pogledali, kaj je dejansko najvišja resnica, sledimo mnenjem in priporočilom drugih. Zato je res hecno, da se ljudje tako bojimo, da nas bo nekdo hipnotiziral – če smo že ves čas hipnotizirani? Zakaj se potem bojimo potopiti vase, da bi končno dobili nadzor nad našimi mislimi in čustvi?
S knjigo Moč nezavednega uma nam Aleksander Šinigoj daje v roke razumljivo a mogočno orodje za programiranje uma z namenom. Knjiga je lahko v pomoč vsem, ki želite hitreje doseči svoje cilje in izkoristiti svoj največji potencial. Nismo ravno prej govorili, zakaj je to pomembno?
“Edini trenutek, ko niste v transu, je trenutek, ko ste tukaj in zdaj. Dejansko in resnično prisotni. Takrat opazujete to, kar vidite okrog sebe, kar slišite, kar čutite, kar vonjate, kar okušate. Vedno, ko razmišljate o preteklosti ali o prihodnosti, ste v transu. Če načrtujete jutrišnji dan, greste v spremenjeno stanje, v trans. Če opisujete ljudem, kako ste se imeli na počitnicah, greste v stanje transa, četudi je to zelo rahel trans, neopazen. V trenutku, ko ste v transu /.../, ste manj pozorni na dogajanje okrog sebe, manj vidite, manj slišite. /.../ Pomembno je, da se zavedate, da se hipnoza in samohipnoza ne dogajata samo takrat, ko imate zaprte oči. Hipnoza se dogaja ves dan, vsak dan.”
Malcolm Gladwell: POGOVARJANJE Z NEZNANCI
Orig. naslov: Talking to strangers. What we should know about the people we don't know
Prevod: Samo Kuščer
Datum izida: 06.05.2020
Število strani: 387
Vezava: mehka
ISBN/EAN: 9789617050646
Založba: UMco
Od komunikacije s sabo do napak v komunikaciji z drugimi. Malcolm Gladwell je napisal uspešnico Pogovarjanje s tujci, s podnaslovom Kaj moramo vedeti o ljudeh, ki jih ne poznamo. V njej skozi številne resnične zgodbe – na zadnji platnici piše, da gre za kontroverzen sprehod skozi zgodovino psihologijo in škandale, o katerih smo brali v knjigah in časopisih – razloži, kako ljudje pogosto uporabljamo napačne strategije, ko komuniciramo z drugimi. To pa prinaša konflikte nesporazume, jezo, razdrte zakone, družinske razprtije, da o političnih škandalih in vojnah niti ne govorimo. Kot pravi avtor, danes vsakodnevno prihajamo v stik s povsem drugačnimi pogledi, prepričanji in ozadji od naših, zato se zdi, da se pogovarjamo, kot bi se pogovarjali prek več prevajalcev, kjer se v prevodu marsikdaj zgubi bistvo – je zato kaj čudnega, da prihaja do šumov komunikaciji. In zaključi: ko bi bili kot družba pozornejši – ko bi se bili pripravljeni vzeti čas in spoznati neznance, jih razumeti in spoštovati njihove odločitve, bi bilo na svetu veliko manj nasilja. Knjiga je zanimiva, zgodbe so resnične in odlično izbrane – od primerov iz visoke politike, literature ter kazenskih primerov, ki končajo na sodišču ali policiji, in v katere so vpleteni čisto običajni ljudje.
Zanimivo branje, se že veselim raziskovanja – tisti radovedni del mene /mogoče tudi tisti majhen še živi del komunikologinje (to sem namreč po izobrazbi, komaj čaka, da se poglobi v skrivnosti komunikacijskih šumov, ki pripeljejo do nesporazuma. Fino je pa te stvari opazovati tudi iz čisto osebnega stališča – mogoče pa pomaga ohraniti zakon, odnose z otroki, družino, šefom, prijatelji …
Victoria Segunda: ČE ŠKRIPA MED HČERJO IN MATERJO
Orig. naslov: When you and your mother can't be friends
Prevod: Branko Gradišnik
Datum izida: 10.06.2020
Število strani: 588
Vezava: mehka
ISBN/EAN: 9789617050660
Založba: UMco
Knjigo Viktorije Segunda Če škripa med hčerjo in materjo sem si želela prebrati že pred leti, ko sem tudi sama želela razčistiti določene stvari, zamere in strahove, ki sem jih imela v donosu s svojo mamo, vendar je bila takrat takoj razprodana. Zdaj so pri založbi UMco končno izdali ponatis in sem prišla do svojega izvoda. Mislim, da bo ta knjiga prišla prav marsikateri ženski, pa tudi moškemu, da bo znal razumeti, zakaj se ženske v določenih situacijah vedemo tako, kot se.
Knjiga je en tak debel špeh skoraj 600 strani modrosti o dinamiki odnosa med materjo in hčerjo. S partnerjem sva se tako zabavala, ko sem ob pogledu na knjigo zaklicala, da če bi bil naslov Če škripa med sinom in očetom, bi bila knjiga verjetno dolga le 50 strani. Vendar, smo res tako kompleksne, ali se samo nihče še ni lotil odnosov med sinovi in očeti tako podrobno raziskovat kot Viktorja Segunda?
Kot ugotavlja avtorica, ta odnos vpliva tudi na naše druge tesne odnose s prijateljicami, ljubimci, partnerji, sodelavci, otroci, kasneje celo z vnuki … Segunda pravi, da na primer zato prijateljujemo z ljudmi, ki imajo mamine najbolj uničujoče lastnosti (samo ni treba zdaj na vrat na nos pod lupo postavit vsa prijateljstva, je pa fino opazovat, kako se vedejo v določenih situacijah, kako dramatizirajo, ko jim je hudo, se znajo veselit življenja …), ali da se izogibamo in želimo prizadeti ljudi, ki spominjajo na mamo, celo poročiti s utegnemo z moškim, ki spominja na mamo ali pričakuje, da mu bomo igrale mamo, lahko si prizadevamo, da bi svoje otroke vzgojili v ljubeče in podporne starše, kakršnih sami nismo imeli, namesto, da bi jim bili v oporo (npr. ko hočemo, da je hči naša največja frendica), ali pa da ne znamo potegnit meje, kje se konča mamina vloga in jo zato spuščamo v svoje življenje tudi po tem, ko smo si že ustvarile svojo družino, da še vedno vpliva na naše življenje in ga s svojo »nadležnostjo« tudi lahko uniči. Sicer večkrat slišimo, da to počnejo mame sinov, ker svoje snahe ne sprejmejo, jim ne zaupajo, ker so užaljene, da so jim prevzele sinove – ampak to je že druga zgodba.
Kaj je tisto, kar pritegne pri tej knjigi je globoko razumevanje dinamike tega za ženske tako pomembnega odnosa, vendar pravi, da bi ta boleč odnos lahko razrešile, moramo najti pogum, da svoje razmerje z mamo raziščemo, ga osmislimo, zacelimo čustvene, psihične rane, se odvežemo navezanosti … ter da ta odnos postavimo na nove temelje, na katerih se bosta začeli sprejemati, se ceniti in iskreno ljubiti – ne samo druga drugo, temveč predvsem sami sebe.
“V bolečem razmerju med materjo in hčerjo je nekaj, kar se pri mnogih hčerah zavleče v odraslost in jih kaznuje s svojo trdovratnostjo. Hčere so lahko bistre, sposobne ženske s posluhom za druge, ki si pogumno prizadevajo, da bi presegle težavna začetna leta - a jih ta še kar preganjajo, kot da so repetentke iz predmeta, ki se mu pravi otroštvo.”
Brené Brown: POGUM ZA VODENJE
Orig. naslov: Dare to Lead. Brave Work. Tough Conversations. Whole Hearts.
Prevod: Slavica Jesenovec Petrović, Borut Petrović Jesenovec
Datum izida: 2020
Število strani: 304
Vezava: mehka
ISBN/EAN: 9789610044437
Založba: Učila International
Zadnja v tem sklopu knjiga Pogum za vodenje dr. Brene brown, ameriške raziskovalne profesorice na Univerzi v Houstonu, ki Je avtorica petih #1 New York Times uspešnic: Darila nepopolnosti (Družina), Neizmeren pogum (Cangura), Rising Strong, Kljubovanje divjini in Pogum za vodenje (slednji sta izšli pri Učilih).
Zadnji dve desetletji preučuje pogum, ranljivost, sram in empatijo. Brene Brown mi je všeč zato, ker je v svojem raziskovanju in opisovanju tega, kako doživljamo manko popolnosti in se utapljamo v sramu in krivdi, tako preprosta. S tem pa nas zadane ravno tja, kjer nas najbolj boli – in s tem nas zbudi, da znamo pogledati, kje se nahaja srž naših strahov, bolečine ... Njene knjige se berejo kot bi gledal njeno predavanje v živo.
Knjiga Pogum za vodenje govori o tem, kaj dejansko potrebujemo, da bi postali pogumen in srčen voditelj. V tem je našla tudi kot sama pravi nekoliko sebičen, a tudi plemenit cilj: pravi, da hoče živeti v svetu z najpogumnejšimi in srčnimi voditelji, ki prevzemajo odgovornost za iskanje potenciala v ljudeh in procesih ter se dovolj zavedajo samih sebe, da vodijo iz srca, ne pa tistih, ki vodijo iz prizadetosti in strahu. In osnovna lastnost takih voditeljev je prav v tem, da se ne bojijo pokazati svoje ranljivosti. Kot pravi: ne morete priti do poguma, če se ne spoprimete z ranljivostjo – kar pomeni, da ne bežim pred neprijetnimi stvarmi. Pri tem sta pomembno zavedanje samega sebe, torej kdo smo, pa tudi ljubezen do sebe, v kateri sta ključni komponenti sočutje in potrpežljivost do sebe in drugih. Znate to?
Kot pravi, nabor spretnosti, iz katerih je sestavljen pogum, ni nekaj novega, vendar jih nikoli nismo razvijali. Veliko lažje je namreč govoriti o tem, kaj hočemo in potrebujemo, kot pa o strahovih, občutkih, pomanjkanju nečesa, kar nas ovira pri doseganju cilja. V ospredje voditeljskih sposobnosti in lastnosti postavlja mehke veščine, kot so čustvena inteligenca, prijaznost, sočutje, modrost za služenje drugim, hvaležnost, upanje, predanost skupnemu cilju, negovanje kulture pripadnosti, vključenosti in spoštovanje in upoštevanje različnih pogledov. Lahko to primerjate z vodenjem danes pri nas, ko je najboljši voditelj tisti, ki je neizprosen, vseveden in ciničen, ki vzbuja strah pred neuspehom, ki skriva resnico, ki potrjuje občutek lastne vrednosti skozi ponižanje, ustrahovanje in držanje zaposlenih v negotovosti, sam pa se izmika in izogiba odgovornosti in je užaljen vsakič, ko kaj ni po njegovem? Brownova v bistvu govori o tem, kaj se zgodi, ko kot vodja postavimo svoj ego na stran in začnemo voditi z odprtim srcem. Super fajna knjiga, ki jo bom z veseljem in vsem srcem prebrala.
“Ljudem govoriti polresnice ali sranje, da bi se oni počutili bolje (v resnici gre pri tem skoraj vedno za to, da bi bilo lagodneje nam), je neprijazno. Če sodelavki ne poveste jasno in natančno, kaj pričakujete od nje, ker se vam to zdi prezahtevno, hkrati pa mislite, da je odgovorna za to, da vaša pričakovanja izpolni, ali pa da jo tega celo obtožujete, je to neprijazno. Če govorite o ljudeh, ne pa njim, je to neprijazno. /.../ Jasno je prijazno, nejasno je neprijazno.”
Upam, da vas bodo knjige, ki sem jih predstavila, nagovorile, da si boste upali pod svojo kožo pogledati tudi sami. Verjamem, da zna biti soočenje s samim seboj velikokrat boleče in težko, a ko odvržemo nekatere kamne, ki jih nosimo s seboj in si – tako kot pravi Brené Brown – dovolimo biti ranljivi in odkriti, življenje kar nekako postane lažje, vse situacije se rešujejo hitreje in lažje, lažje se je pogovarjati in kaj zmeniti z ljudmi …. Zato vam v tem trenutku zaželim le še tole: imejte pogum biti vi! Imejte se radi, kajti to življenje je edino, ki ga imate!