Glavni junakinji: Alice, uspešna pisateljica romanov, in Eileen, njena najboljša prijateljica in urednica v eni od dublinskih založb, si skozi knjigo izmenjujeta dolga e-poštna sporočila, v katerih razmišljata o svojih skrbeh glede osebne izpolnitve, okolja in družbenih neenakosti. Ta e-poštna sporočila ponujajo trenutke filozofskega in eksistencialnega razmišljanja, kar daje romanu kontemplativni ton, ki se razlikuje od njenih prejšnjih del. Njuno dopisovanje ponuja nekaj najbolj pretresljivih in čudovito napisanih odlomkov, ki prikazujejo, kako v naših najbolj intimnih pogovorih želimo biti razumljeni in tudi sami razumeti širšo sliko tega, o čemer govorimo.

Caló uporabi metaforo ogledala za seciranje plasti Martine osebne zgodovine, njenih odločitev in pogosto boleče poti k samosprejemanju. Avtoričina proza ​​je občutljiva in močna ter plete zgodbo, ki je povezana tako z notranjimi pokrajinami, po katerih plujemo, kot z zunanjimi realnostmi, ki nas oblikujejo.