Trenutki, o katerih piše Irena, nas spodbujajo, da se zazremo vase in pogledamo, kakšen kamenček v mozaiku Življenja pa prispevamo sami. Kot z radovednostjo odkrivamo neznane stvari o znanih krajih, se v nas budi želja, da bi tudi sami odšli prenočevat pod jasno zvezdnato nebo visoko v gorah ali da bi se vsaj enkrat spustili v osrčje matere Gaje ali vsaj odšli obročkat ptice v soline. Njene zgodbe pa v nas ne budijo le želje po raziskovanju sveta, temveč nam pomagajo, da se obrnemo vase in se začnemo trgati okove, ki nas držijo na mestu. Narava na nas deluje magično: očisti nas balasta in pripelje bližje k sebi. V nas zbudi dolgospečega notranjega otroka, da začne zopet z radostjo in iskrivimi očmi odkrivati Življenje.

Zgodba se vrti okoli Grigorja, radovednega šestletnika, ki sicer živi v blokovskem naselju, a ga bolj kot mesto zanima narava. Še posebej se naveže na čebelo, ki jo sreča v bližnjem parku, v katerega bi se kar preselil. Zaveznike in prijatelje pa najde tudi med drugimi prebivalci parka in živalskega vrta. Živali mu pomagajo reševati težave, v katere zaide, odgovarjajo mu na vprašanja, ki bi se morda odraslim zdela naivna in otročje zabavna, Grigorju pa pomagajo najti red in smisel v tem kaotičnem svetu, ki ga šele spoznava.čevlji se morajo lesketati, njegova soba mora biti popolnoma pospravljena in brez najmanjše sledi prahu. Erik do popolnosti pozna in upošteva etiko in bonton visoke družbe, vendar mu vsakršna sprememba od ustaljenega in pričakovanega urnika povzroča nepredstavljiv stres in tesnobo.