Jeanine Cummins: Američka prašina

Kaj je tisto, kar nas dela človeške? Odgovor je samo en: globoka humanost, ljubezen do sočloveka, sočutje, upanje in vera, da nekje obstaja boljši svet za vse nas. Vsak izmed nas si želi lepega življenja, v katerem bo v miru in sreči preživel dni, ki so mu dani, in vsak izmed nas se bori s svojo usodo tako, da skuša ubežati svojim demonom, ki mu stojijo na poti. Naj bodo to zunanji ali notranji.

O tem nas želi prepričati tudi roman Jeanine Cummins American dirt (v hrvaškem prevodu Američka prašina), ki govori o neverjetnih življenjih preizkušnjah, ki so jim podvrženi migranti iz Južne Amerike na poti v obljubljeno deželo, Združene države Amerike.

Zgodba govori o lastnici male knjigarne sredi Acapulca Lydii, ki skupaj z osemletnim sinom Luco po tragični izgubi družine, ki je zaradi moževega članka, v katerem je razkril vodjo narko kartela, padla pod streli, zbeži iz mesta, da bi našla zavetje pri bratrancu v ZDA. Lydia in Luca bežita pred svojimi krvniki, ki imajo oči na vsakem koraku, a bežita tudi pred bolečino, žalostjo in spominom na življenje, kot ga nikoli več ne bo. Kot migranta potujeta z la bestijo - tovornimi vlaki, ki vozijo z juga Mehike proti meji z ZDA. Na poti srečujeta množico migrantov, ki podobno kot onadva bežijo od nečesa, a v vsakem primeru, da bi preživeli. Čeprav pot terja več žrtev kot zmagovalcev, je upanje na izpolnjene sanje na el norteju močnejše od strahu. Ne glede na to, da ne vedo, kaj jih tam čaka.

​Kakor se knjižni blogerji radi skrivamo za knjigami in potujemo po svojem magičnem svetu, kamor so nas odpeljale, tako se o knjigah tudi radi pogovarjamo. Zato sem bila še posebej vesela vabila na sodelovanje v virtualni knjižni čajanki "Što se čita?", na kateri naj bi sodelovale knjižne blogerke iz vse regije in na kateri naj bi se pogovarjale o knjigi American Dust uspešne ameriške avtorice Jeanine Cummins. Knjigo sem brala v hrvaščini (izšla je pri založbi Znanje), zanjo se lepo zahvaljujem avtobusnemu prevozniku Flixbus, ki čajanko tudi organizira.

Pridružite se nam danes ob 18. uri na
Flixbusovi virtualni knjižni čajanki in prisluhnite Alis Marić (Čitaj knjigu), Eni Hasečić (Ena v zemlji knjiga), Tatjani Kožul (Tatjanin svet knjiga), Lenki Gospodnetić in meni, kaj bomo razkrile o eni kontroverznejših knjig letošnjega leta, ki je v ZDA dvignila veliko prahu.


Četudi gre za fiktivno zgodbo, ta temelji na pogovorih z mnogimi resničnimi osebami, ki so prehodile neizprosno pot od doma do mehiško-ameriške meje, da bi uresničile svoj ameriški sen. Avtorica romana je na podlagi njihovih pričanj napisala zgodbo, ki bo pretresla vsakogar. Jeanine Cummins pravi, da je potrebovala kar štiri leta raziskovanja karavan migrantov, ki so se skušale pretihotapiti čez magično mejo med bedo in uspehom, smrtjo in življenjem, še preden so razprave o gradnji zidu na njej prišle med vsakdanje novice. Zgrožena, kako so migranti prikazani v javnih razpravah: kot razčlovečeni oportunisti, leglo kriminalcev in brezdelnežev, ki bodo ukradli delovna mesta, ženske in denar prebivalcev ZDA, se je odločila, da predstavi njihovo človeško plat, njihove žalostne usode, ki jih prisilijo, da zapustijo domove in se odpravijo v neznano prihodnost, da bi le preživeli. Usode ljudi, ki so zmožni sprejemati svoje odločitve, ki lahko pripomorejo k svoji lepši prihodnosti, pa tudi - tako kot že številne generacije priseljencev pred njimi - boljši prihodnosti ZDA. Kot pravi:

Ves čas besnim zaradi očitnega omalovaževanja, ves čas se borim proti neznanju in obče sprejetim idejam o poreklu in kulturi. zavedam se, da ljudje, ki prihajajo na našo mejo, niso neka anonimna rjava množica, temveč posamezniki, s svojimi edinstvenimi zgodbami, poreklom in razlogi za prihod. Zato sem želela napisati fiktivno zgodbo o takem posamezniku, da bi počastila na sto tisoče osebnih zgodb, ki jih mogoče nikoli ne bomo slišali. Upala sem, da bo bralec zastal in se z njim poistovetil. Da bomo, ko bomo videli migrante v novicah, v njih lahko ugledali ljudi.”
— str. 15

Acapulco se v človeškem spominu zasidra kot obljuba raja. A peščene plaže, palme, živahno nočno življenje in brezskrbnost in radoživost tamkajšnjih prebivalcev, ki ponujajo sanjske počitnice, segajo že daleč v preteklost. Narkokarteli držijo v primežu strahu in obupa vse ljudi, ki so v upanju na preživetje sposobni poteptati tudi svoja najbolj trdno zasidrana prepričanja in načela. Mehika že dolgo niso več le sombreri in tekila, vojna med karteli, v katerih so največje žrtve najranljivejši - ženske, otroci, revni. O tem sem razmišljala že ob branju knjige Jennifer Clement Molitve za ugrabljene. Takrat sem zapisala: "Mračna realnost, ki jo opisuje Clementova, ni izmišljena. Vsak stavek v romanu je zapisan tako neposredno, da se zdi meja med tem, kaj se je zgodilo zares in kaj je izmišljeno za potrebe romana, tako zabrisana, da nas nepričakovano sooči in razoroži z vso brutalnostjo resničnosti, ki jo ljudje na tem delu sveta preživljajo: revščina, odhod v tujino za boljši jutri in zaradi preživetja, ugrabitve, umori, trgovina z ljudmi in preprodaja drog, skorumpirana policija in sodni sistem."

In isto se dogaja tudi v romanu American Dirt. Dogodki, ki so tako grozljivi, da se zdijo možni le kot plod človekove domišljije. Surovost, neizprosnost, neobčutljivost za nesrečo sočloveka tako nedoumljiva, da te postane strah. Še posebej, če si otrok ali ženska, ko moraš ne samo fizično zdržati nečloveške napore, temveč enostavno izklopiti sebe, svoja čustva, da bi preživel. Roman je napisan tako intenzivno, da strani obračaš hitreje, kot bi jih uspel brati. In z vsako prebrano stranjo si bolj srečen in hvaležen, da živiš v svetu, kjer tega ni. American dirt se bere namreč kot stampedo prestrašenih in podivjanih duš, ki bežijo pred hudičem.

A življenje tudi v največji bedi riše lepe in navdihujoče zgodbe. Ko ti je hudo, ti bog pošlje na pomoč angele, ki te varno pripeljejo do cilja. V tem primeru so to ljudje, ki s svojo nesebičnostjo in globokim sočutjem in notranjim gonom pomagati ubogim, tvegajo tudi lastna življenja, da bi rešili tiste, ki imajo še manj, kot imajo sami. Ki skrivajo svojo notranjo bolečino, da bi tebi priklicali smeh na obraz. Ki te ujamejo, ko se ti že zdi, da si padel. In ti ljudje iz knjige so mi dali upanje, da še obstaja dobro v ljudeh.


Jeanine Cummins: AMERIČKA PRAŠINA

  • Izvirni naslov: American dirt

  • Jezik: hrvaški

  • Prevod: Mirjana Čanić Kukilo

  • Datum izida: 2020

  • Število strani: 464

  • Vezava: mehka

  • ISBN/EAN: 9789533601434

  • Založba: Znanje

    *****

Previous
Previous

Janja Vidmar: Pisma Božičku

Next
Next

Roy Jacobsen: Nevidni