Kako vzgojiti bralca za vse življenje
Foto: Pixabay
Danes, ko se je začelo novo šolsko leto, smo verjetno vsi z velikimi pričakovanji pospremili naše nadobudneže v šole in vrtce. Verjetno je malo staršev, ki je otrokom položilo na srce, naj se v šoli predvsem zabavajo in igrajo, in precej več tistih, ki jim nalaga breme uspeha.
Vendar, če obstaja ena stvar, ki lahko pomaga otroku, da bo v šoli in tudi kasneje v življenju uspešen, je to ljubezen do branja. Branje odpira vrata do vsega znanja. Še več: predstavlja pot do vseživljenjskega učenja. In na nas starših je, da mu to ljubezen predstavimo in privzgojimo na kar se da nevsiljiv način - vredno je vsega časa in energije.
V mislih imejmo predvsem naslednje prednosti, ki jih prinaša branje:
Branje odpre otrokov um svetu in močno poveča njegove življenjske možnosti. Otrok, ki je bralec, bo verjetno dosegel višjo stopnjo izobrazbe. Živel bo bolj ustvarjalno in polno življenje, v katerem bo sposoben predelati zapletne informacije in uspešneje uresničevati svoje cilje. Bralci imajo tudi daljšo življenjsko dobo, večje možnosti zaposlitve in živijo bolj kakovostno življenje.
Bralec vse življenje razvija željo po znanju. Branje je podlaga njegovemu znanju na različnih predmetnih področjih, vključno z znanostjo, zgodovino, geografijo, matematiko in družboslovjem. Hkrati pa branje omogoča otroku, da se tudi sam nauči novih spretnosti in veščin (npr. s pomočjo naredi-sam priročnikov). In več se vaš otrok nauči, več hoče vedeti.
Zgodnje učenje veščine branja vpliva na otrokove rezultate na preizkusih pismenosti. Rezultati raziskav kažejo, da zgodnji bralci bolje od povprečja razumejo novičarske članke, fikcijo in različne dokumente. Dobra bralna pismenost pomeni, da se bo otrok sposoben hitro učiti iz knjig in drugih pisnih dokumentov. Z branjem otrok izboljšuje tudi svoje besedišče in slovnico, s čimer pa se izboljšajo tudi njegove pisne sposobnosti, veščina, ki jo je v tej komunikacijski dobi še posebej pomembno razvijati.
Branje velike količine besedil sicer zahteva veliko discipline, ki pa bo vašemu otroku kasneje v življenju v veliko pomoč. Branje namreč izboljšuje sposobnost reševanja problemov in kritičnega mišljenja ter dviguje raven pozornosti, zato se hitreje in lažje učimo. Bralci imajo ponavadi dobro razvit smisel za humor, poleg tega branje spodbuja človekovo domišljijo, ki je pomembna za razvijanje ustvarjalnosti.
Še posebej pomembno pa je dejstvo, da dobra literatura ceni človeštvo ter slavi človeškega duha in njegov potencial. Branje ponuja vpogled v različne življenjske sloge, hkrati pa človeštvu priznava univerzalnost. Dobre zgodbe ponujajo razmišljanje o tem, kako je biti človek, govorijo o njegovih čustvih in stanjih. Z branjem človek postane tudi bolj dojemljiv za kulturne raznolikosti, običaje, navade, zaradi česar so bralci ponavadi tudi precej bolj sočutni do drugih in drugačnih ljudi.
In nenazadnje otrok, ki od mladosti z užitkom bere, običajno ostane bralec vse življenje.
Kako torej ustvariti bralca za vse življenje?
Dandanes, med vsemi najnovejšimi elektronskimi pripomočki, tehnologijo in aktivnim družbenim življenjem, je staršem težje otroke prepričati in navdušiti nad branjem.
Predvsem je pomembno, da svojemu otroku berete. Glasno branje naj postane del vaše dnevne rutine. Otroku lahko berete v času pred spanjem, ali čez dan, ko želite, da se pocrklja in umiri. Naj bo to tisti poseben čas za vas in vašega otroka, ko se posvetita le drug drugemu, zato takrat izklopite telefon in zaprite vrata. Ko otrok sedi v vašem naročju, ne uživa samo v branju in opazovanju slik, ampak uživa tudi v varnosti, zaupanju in vaši popolni osredotočenosti.
Z glasnim branjem ne prenehajte, ko se otrok nauči brati. Tudi samostojni bralci imajo radi, da se jim bere, hkrati pa jih spodbujajte, da branje ostane del njihove dnevne rutine: naj berejo na počitnicah, po narejenih domačih nalogah, v avtu ...
Otroci naj imajo doma na voljo veliko priložnosti za branje. Knjige naj bodo postavljene tako, da jih vidijo in se jih lahko dotaknejo. Če je mogoče, naj imajo bralni kotiček in knjižnico v svoji sobi, pa čeprav gre le za polico ali dve. Ni treba, da zaradi tega izpraznite svojo denarnico. Enostavno lahko izkoristite priložnost in jim knjige kupite za darilo, ali pa kupite rabljene knjige oziroma se dogovorite s sorodniki, da vam podarijo knjige, ki so jih njihovi otroci prerasli.
Otrok naj sam izbira knjige, ki bi jih rad prebral. Če rad bere določeno vrsto knjig (npr. humorne knjige, stripe, znanstveno fantastiko ipd.), mu pustite, naj v njih uživa. Nič ni narobe s Kapitanom Gatnikom ali Dnevnikom nabritega mulca, nič ni narobe s Tintinom ali knjigo Kaj pa mleko. Hkrati pa mu lahko svetujete tudi pri izbiri literature, ki mu bo odkrila še nove svetove in ravni branja. S klasiki, ki ste jih sami brali v njihovih letih, ne morete zgrešiti. Ponavadi otroci postanejo zavzeti bralci takrat, ko jih pritegne določen avtor ali celo določena knjižna zbirka. V pomoč pa vam bodo tudi različni seznami nagrajenih knjig (Zlata hruška za kakovostno otroško in mladinsko literaturo, nagrada večernica ipd.), seznami priporočene literature, ki jih oblikujejo knjižnice, spletne strani in drugi podobni viri.
Izkoristite lahko tudi tehnologijo: Dovolite jim, da brskajo po spletnih straneh (seveda naj bodo primerne njihovi starosti) - tudi branje novic in člankov na spletu je na koncu branje. Prav tako pa lahko na tablicah berejo e-knjige.
Predvsem pa je od vašega odnosa do branja odvisno, ali bo otrok postal bralec ali ne. Naj začuti, da je branje ena od družinskih vrednost. Ko bo otrok videl, da vam branje pomeni del življenja, bo postalo pomembno tudi zanj. Naj vas vidi, da berete knjige, revije in časopise. Pojdite z njim v knjižnico in naj si tam ogleda, mogoče celo prebere knjige, časopise, revije, ki pritegnejo njegovo pozornost. Naj jih odnese domov. Pogovarjajte se z njim o prebranih knjigah. Skupaj brskajte po antikvariatih za redkimi knjižnimi zakladi. Naj otrok tudi vidi, da s knjigami ravnate previdno in spoštljivo. Ker otroci radi posnemajo vaše vedenje, bodo tudi sami ravnali enako. In enako bodo ravnali tudi z ljudmi.