Samo Rugelj: Na prepihu
Pohodniški dnevnik Sama Ruglja Na prepihu, ki je pri založbi Litera izšel v začetku letošnjega poletja, govori o dogodkih, ko sta bila za nami že dva vala pandemije virusa Covid-19. Vendar se zdi, kot da se v letu dni ni spremenilo prav nič - še vedno mediji strašijo s tisoči potencialnimi smrtnimi žrtvami, ljudstvo je razdvojeno na cepilce in antivakserje, politiki pa še vedno ne znajo drugega kot poniževati ljudi, ki samo nemočno gledajo, kako dan za dnem izgubljajo davno pridobljene svoboščine in pravice. A ko gledam sproščene in nasmejane obraze, ki se z vrhov slovenskih gora danes smejijo s fotogafij na družabnih omrežjih, se zdi, kot da je korona, o soočanju s katero piše Rugelj, le čista fikcija, utvara, utopija, ne pa resničnost, ki jo živimo že dve leti.
Kljub temu bodo zgodbe, ki jih je zapisal v knjigi Na prepihu, ostale živ (o)pomnik in pričevalec nekega časa, ki nam ga je bilo dano do(pre)živeti.
Zgodbe, ki jih je zapisal Rugelj, so nastajale med novembrom 2020 in majem 2021. V času, ko se je dejansko zdelo, da je za marsikoga dobesedno konec sveta. Sprva mu je tla pod nogami spodneslo spoznanje, da je zaradi zaprtja knjigarn in knjižnic, ki je odpihnil še tiste nekaj prodaje knjig, lahko zdaj zdaj konec tudi njegove druge ljubezni - založbe UMco, ki jo je gradil 20 let in ki vsej njegovi družini prinaša kruh.
“Koronavirus našega podjetja ni samo udaril. Doživeli smo novodobno kataklizmo. Osebno sem se znašel na skrajnem življenjskem prepihu za katerega nisem bil niti približno primerno oblečen. Za mano je bilo osem tednov, v katerih se mi je v temeljih izpodmaknila življenjska pot, po kateri sems topal zadnji dve desetletji, stezica, ki sva jo z Remy vsaj malo uhodila v preteklih letih, pa je zgrmela v prepad.”
Zgodbe s planinskih pohodov se prepletajo z protikoronskimi ukrepi, ki so prizadele marsikoga med nami in ki so vplivale tudi na naša vsakdanja življenja, vključno z boni in preživljanjem poletnega dopusta v domačih krajih, kar je posledično povzročilo tudi večjo gnečo v hribih. Spoznamo pa tudi izzive, s katerimi se je soočila založba UMco v času zaprtja knjigarn in knjižnic, in kljub temu uspela izdati dve veliki uspešnici: Plan B Boštjana Videmška in Ogledala Vesne Milek. Knjiga je tudi pomnik tega, kako se je nepovratno spremenila knjigotrška in založniška krajina pri nas in kako so založbe, če so želele preživeti, bile prisliljene narediti drzne spremembe v svojem poslovanju in odnosu do kupcev in bralcev.
A kjer nam življenje zapre ena vrata, se nam odprejo druga. Rugelj se od izdajanja knjig sprva obrne v pisanje. Poskusi s kratkimi zgodbami, nato z romanoma, a vse skupaj pospravi v predal. Glava ni na pravem mestu. Njegov um in telo si manično želita stran od tega ponorelega sveta, ki ga je v svoje kremplje ujel virus. Želi pobegniti nekam, kjer bi se lahko povezal z zemljo in ustvarjal v sožitju z naravo, kjer bi miselno delo zamenjal za fizični napor, se napil čiste miline vsakdana in užival mir in spokojnost. Nekam, kjer bi imelo življenje smisel in kjer bi spet našel razlog za veselje. A tudi ta želja ostane neizpolnjena sanjarija. Še dobro, da zima hitro mine in se začne pohodniška sezona, saj je gibanje v naravi tisto zdravilo, ki ga je v tistem trenutku najbolj potreboval.
Rugelj potem v nadaljevanju opisuje, kako sta mu narava in njegov stik z njo ob pogostih vzponih na bližnje in daljnje gorske vrhove - peš ali s kolesom - pomagala, da je v sebi spet začutil pravega Sama - takega, polnega energije in veselja do življenja, ki zmore premagovati ovire in prepreke - telesne in mentalne. Hkrati začuti hvaležnost, da ga obdajajo ljudje, ki ga podpirajo in navdihujejo, da je lahko še boljši. S ponižnostjo in nostalgijo se spominja planinskih pohodov z očetom, v družbi katerega je tudi pritisnil prvi žig v knjižico Slovenske planinske poti. A knjižice mu do vse do lani ni uspelo napolniti. Šele ko si njegova žena Renate, ali kot jo sam ljubeče kliče Renny, zada za cilj, da bi rada do svojega petdesetega leta v znamenito zeleno knjižico kot prva iz rodbine Rugelj (“če odštejemo dedija”) pritisnila vse potrebne žige, se v njem prebudi tekmovalni duh, pa tudi ljubosumje, da z veličastno potjo opravi tudi sam. Hkrati so mu v navdih tudi vsi tisti junaki, ki se odločijo, da bodo Transverzalo prehodili ali celo pretekli v kar najkrajšem času.
Kljub temu, da v zgodbah opisuje predvsem, kako je sam doživljal lansko poletje, se vendarle zdi, da je glavna junakinja knjige Na prepihu njegova žena Renate. Renny je nareč tista, ki se izčrpana od vsakdanjega stresa, ki ga povzroči soočenje s koronakrizo, počasi, a vztrajno in odločno iz pohoda v pohod postavlja na noge, krepi telo in duha, da bi dosegla zastavljeni cilj. In ga! Po tem pa se s podobno intenziteto in motivacijo spopade še s težkim bolezenskim stanjem svoje sestre. Njena požrtvovalnost in odločnost, da za druge naredi vse, šele po tem pomaga sebi, se konča z izčrpanostjo, ki s seboj prinese korona virus. In Samo ji to junaštvo in prvo mesto morda nenamenoma, vsekakor pa ljubeče podari. In če sem iskrena, so ti trenutki eni najlepših v knjigi.
“Na prepihu odnese vse, kar ni dobro pritrjeno, je rekla Mojca, ko smo se v nedeljo, natančno po letu dni spet spravili na pot okoli Ljubljane. Poleg tega pa vse tudi prevetri in prinese novo energijo, je dejala Remy.
Mi smo bili še vedno tu. Učvrstili smo se, okrepili in prečistili. Bogatejši smo za novo izkušnjo.”
Knjiga Na prepihu prinaša nekaj pomembnih spoznanj, ki nam lahko pomagajo premagati marsikatero neznano in stresno situacijo, ki se nam pojavi na življenjski poti:
Narava in še posebej gibanje v njej sta odlični zdravili ne samo za premagovanje stresa, temveč nasploh za krepitev duše in telesa, pozitiven in bister pogled na svet. Zato se takrat, ko se znajdemo v stiski, ne smemo zapirati med štiri stene, temveč se odpreti svetu.
Če smo dovolj pozorni in se ne zapletamo v svojo bolečino in strahove, bomo opazili, da v svojih življenjskih izzivih nikoli nismo sami: obkrožajo nas ljudje, ki nas imajo radi, ki nam stojijo ob strani, ko nam je hudo, in se z nami smejijo in veselijo naših uspehov,
Na prvo mesto vedno postavljajmo dobrobit svojega partnerja in otrok; če jih bomo znali videti v njihovi pravi luči, če bomo spoštovali in podpirali njihove odločitve, nam bodo to vedno znali vrniti na pravi način.
Ko iščemo navdih, se vedno ozirajmo po boljših od sebe: ti nam bodo dali moč in misel na njihovo odločnost in vztrajnost, jo bo prebudila tudi v nas;
Človek je vedno močnejši, kot se mu zdi na prvi pogled. Le z močjo volje je zmožen premagati najtežje napore - psihične in fizične, in iz njih vedno pride močnejši in modrejši, kot je vstopil vanjo.
Samo Rugelj: Na prepihu
Jezik: slovenski
Datum izida: 4. 6. 2021
Število strani: 273
Vezava: trda
ISBN/EAN: 9789617056969
Založba: Litera
****