Edouard Louis: Opraviti z Eddyjem
Édouard Louis je še eden od avtorjev milenijske generacije, ki je s svojim osebnim melanholičnim stilom uspel prepričati strokovno javnost in bralce, da se v njemu skriva nekaj preroškega, nekaj, kar bo neprekosljivo zaznamovalo leposlovje začetka 21. stoletja. Vrh sodobne literature tudi v mednarodnem merilu mu je uspelo doseči že z avtobiografskim prvencem Opraviti z Eddyjem.
Édouard Louis bi moral biti gost letošnjega festivala Fabula, a je bilo njegovo gostovanje zaradi protikoronarnih ukrepov odpovedano.
Édouard Louis se rodi v revni, postindustrijski vasi v pokrajini severne Francije Pikardiji kot Eddy Belleguele. Vsi sovaščani ga imajo za nekoliko čudaškega, saj ga zaznamujejo neobičajne kretnje z rokami, visok glas, neješčnost, rad se oblači v dekliška oblačila in druži se raje z vrstnicami iz vasi kot pa s fanti. To je dovolj, da ga zlorabljajo, zasmehujejo in pretepajo. Pravi padec Eddyja se začne, ko ga kot 10-letnega na hodniku šole napadeta dva starejša sošolca, ki ga nasilno nadlegujeta vse, dokler sama ne odideta v srednjo šolo.
Vse prej kot spodbudno se pri razumevanju njegove biti izkaže tudi okolje, v katerem odrašča. Nasilje, seksizem in homofobijo doživlja tudi doma, zasmehovanje in izkoriščanje, ker se ne zna in upa postaviti za sebe, pa tudi med drugimi sovrstniki. Moški, vključno z njegovim očetom, vaško hierarhijo urejajo z medsebojnim pretepanjem in popivanjem ter nasiljem nad svojimi partnerkami. Višek dneva pa jim predstavlja neskončno gledanje televizije, kjer kraljujejo resničnostni šovi, žajfnice in poročila. Ženske, vključno z njegovo mamo, vlogo žrtve igrajo potrpežljivo in vdano, čeprav se je še kako jasno zavedajo. V tej kolobociji, v kateri se odrasli ukvarjajo predvsem sami s seboj, so največje žrtve otroci, prepuščeni sami sebi in ulici. A biti "peder" je biti najnižje od vseh, celo nižje od živali.
Kljub temu, da si Eddy prizadeva, da bi postal del te skupnosti, da naredi vse, da bi se vanjo asimiliral, ga ta vse bolj izloča. Sčasoma ugotovi, da ne bo mogel preživeti drugače, kot da pusti svoji resnični osebnosti umreti. Ko to ne zaleže, edino rešitev svojega življenja vidi v pobegu iz utesnjujočega okolja, ki ga je tako nesrečno zaznamovalo. Tudi zato si na vso moč prizadeva biti v šoli kar se da priden, veliko se uči in bere, da bi lahko zapustil zadušljivo okolje in se odselil daleč stran.
Na koncu romana uspešno opravi sprejemni izpit za vstop v licej. Odseli se v internat, daleč stran od svoje družine. To mu da krila, da lahko zaživi in je sprejet tak, kakršen se je rodil. S tem dejanjem dokončno pokoplje Eddyja Bellegueleja in se rodi kot Édouard Louis. To mu pomaga, da iz sebe iztisne ves svoj potencial, saj je bil kasneje celo sprejet na elitno École Normale Supérieure v Parizu.
“Vsak dan je bil muka; ni se lahko spremeniti tako zlahka. Nisem bil pravi dedec, kot sem želel postati. Vendarle pa sem spoznal, da je laž edina možnost za novo resnico. Postati nekdo drug je pomenilo, da se moram najprej imeti za nekoga drugega, da moram verjeti, da sem, kar nisem, da bi postopoma, počasi to postal.”
Kljub temu terorju, ki ga doživlja Eddy vso svojo mladost, pa Édouard Louis svojih staršev, sošolcev in sosedov ne krivi za to, kar so mu storili. Čeprav se v romanu sam deklarira kot žrtev, vlogo žrtve okoliščin prizna tudi vsem drugim. Njihova homofobija, mizoginija, zasvojenost, surovost, rasizem in nasilje so posledica njihove lastne prikrajšanosti in nevednosti, ki jo dodatno spodbujajo gospodarski in kulturni konflikti. Zato je na neka način pretresljivo brati, kako na nek način brez samopomilovanja, celo mrtvo, brezosebno piše o stvareh, ki neskončno bolijo. A hkrati ustvarjajo pogumno, močno in globoko ganljivo življenjsko zgodbo.
Édouard Louis: OPRAVITI Z EDDYJEM
Naslov izvirnika: En finir avec Eddy Belleguele
Jezik: slovenski
Prevod: Andrej Pleterski
Datum izida: 19.02.2020
Število strani: 180
Vezava: broširana
ISBN/EAN: 9789612846121
Založba: Beletrina
Zbirka: Žepna Beletrina