Zgodba romana Na perišču se začne, ko avtorica sodeluje v televizijski oddaji ob izidu svojega knjižnega prvenca. Ne sumi, da njena podoba na zaslonu vznemiri zaposlenega v službi za parke in krajino mesta Nogent-le-Rotrou. Potem ko je odslužil kazen za zločin, storjen pred tridesetimi leti, zdaj živi skromno življenje v zakotju francoskega podeželja. Podoba na ekranu ga prisili, da se nepričakovano sooči s svojo preteklostjo in krivdo.

Cankarjeva založba je danes na novinarski konferenci v ljubljanskem Konzorciju predstavila nove tri ikonične prevode, ki jih je umestila med Moderne klasike. Vsak med njimi je po svoje odraz časa, v katerem živimo, kar jih dela aktualne in nujne branja: Murakami: Vsi božji otroci plešejo; Ndiaye: Moje je maščevanje; Flemming: Moonraker.

Film ni izneveril mojih pričakovanj. Scenarij filma Tam, kjer pojejo raki lepo povzema zgodbo romana Delie Owens. Lirične opise pokrajine nadomešča čudovita fotografija Polly Morgan. Pred mano so se v živo prikazali prizori, ravno taki, kot sem o njih sanjala med branjem knjige. Peščine, mrtvi rokavi, čudoviti svet živali, magična svetloba, ki proseva skozi veje dreves … so tisti, ki so me v filmu še posebej navdušili.

Primoz Sturman se vedno znova vrača s svežimi zgodbami s slovenskega prostora v Italiji. To je tudi območje, ki mu je kot človeku, ki že vse življenje živi razpet med Slovenskim Krasom in Trstom, tudi najbolj domače. Gre za območje vmes (in between), zato ni čudno, da so njegove zgodbe polne ambivalentnosti, iskanja trdnih tal pod nogami, nekakšne izgubljenosti iz občutka, da njegovi junaki ne pripadajo nikomur.

V romanu Vrzel v vzporednih in prepletenih pripovedih najprej odpotujemo na počitnice na grški otok Krf, od koder se vračamo - časovno in prostorsko v Beograd in Kragujevac, da bi razrešili osebne in družinske drame in se soočili z notranjimi in zunanjimi bitkami pripadnikov različnih generacij, razpetih med nostalgičnim spominom na preteklost in brezupnim pogledom v prihodnost.

Ko sem zaprla zadnjo stran romana Deborah Levy Mož, ki je videl vse (založba Beletrina), sem bila popolnoma navdušena. Wow, kakšen roman!!! Ko pa sem se zavedela, da bom morala o njem nekaj povedati tudi za tiste, ki spremljajo mojo Knjigo v živo, sem bila v zadregi, saj nisem vedela, kaj naj jim o zgodbi sploh povem, kje naj začnem. V glavi se mi je pomešala celotna zgodba, in ker se določeni deli zgodbe ponavljajo, nisem več znala narisati časovno prostorske linije zgodbe. Gre za intenzivno potovanje v samo sebe in prevpraševanje, kaj je resnica, ki jo živim? Kdo vpliva nanjo in s kakšnimi nameni?

Ko sem končala z branjem zadnjega v slovenščino prevedenega romana Elif Shafak 10 minut, 38 sekund v tem čudnem svetu (založba Sanje, 2020), sem pomislila na to, kako se - če pogledam samo njene knjige - položaj ženske v tem zares čudnem svetu iz leta v leto spreminja - na slabše.

Jamal Ouriachi je nizozemski psiholog, terapevt in odličen opazovalec človekovih notranjih hotenj in psihopatologije spolnih odmikov. Roman Lakota je njegov četrti roman, s katerim je leta 2017 osvojil Evropsko nagrado za literaturo in prodrl v širši evropski prostor.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. Kaj nekaj pričevanj je avtorica tokratne knjige v živo Christy Lefteri vpletla v svoj roman Čebelar iz Alepa. Knjiga je v prevodu Manice Baša izšla pri založbi Učila International.

"Preteklost je lepa zato, ker se čustva v trenutku, ko se zbudi, nikoli ne zavemo v celoti. Razvije in dozori šele pozeje, zato imamo popolno sliko čustev samo o preteklosti ne pa o sedanjosti," pravi Virginia Wolf v citatu k uvodu v biografskem romanu Osvobojena ameriške zgodovinarke Tare Westover, ki je sredi lanskega leta izšla pri založbi Mladinska knjiga.

Pred branjem knjige Kava s smetano, avtorice Natalije Pavlič nisem poznala, na njeni spletni strani sem videla, da piše o svojem psu in teku. Psa sicer imam, tek pa ni ravno "my thing", zato sem nekaj časa razmišljala, kaj naj storim, ko me je avtorica prosila za recenzijo. Naj sprejmem ali ne? Ker pa sem si že nekaj časa nazaj rekla, da priložnosti nikoli več ne bom rekla NE, ker razumem, da vsaka stvar pride do mene z razlogom, sem izziv sprejela.

Predstavljajte si, da vam mož po desetih letih zakona pove, da si je od nekdaj želel biti ženska. Kaj bi vam v tistem trenutku šinilo skozi glavo? Prav to se je namreč zgodilo prav avtorici pričujočega romana Preden moj mož izgine, finski pisateljici Selji Ahava, ki jo Slovenci že prav dobro poznamo po romanu Stvari, ki padejo z neba. Oba romana sta v prevodu Julije Potrč Šavli izšla pri založbi KUD Sodobnost International.

Boleča in tragična zgodba, v kateri ni konca žalosti, a hkrati topla, požrtvovalna, navdihujoča, kot je lahko le ljubezen. Otroci z vlaka vas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Ob Eleni Ferrante je z Violo Ardone zgodovina juga Italije dobila novo podobo. Toplo priporočam!

Sally Rooney ne prizanaša bralcu, v svojem pisanju je neposredna, mestoma celo srhljiva, a tako boleče resnična. Če je pri Pogovorih s prijatelji dovolila, da bralec samo malo postrga po površini čustvenega doživljanja glavne junakinje, v Normalnih ljudeh zareže do samega jedra. Počasi, ne da bi se zavedal, ti tako Connell kot Marianne zlezeta pod kožo, čutiš njuno bolečino, njuno nezmožnost izražanja resničnih prepričanj, nenehno prevpraševanje čustev, strah, da bi predala samega sebe v dobro njunega odnosa.

Zgodba o družini Barroy, ki jo v romanu Nevidni opisuje Roy Jacobsen (izšla pri založbi V.B.Z. Ljubljana), se zdi kot iz nekih oddaljenih svetov in časov. Kot neke težke, zamorjene sanje, ki ti v gluhi noči ne dajo spati. A ob spoznanju, da tudi v težkih časih vedno obstaja vera in upanje v boljšo prihodnost. Si jo drznemo uresničiti?

V romanu Zlata leta gospodične Brodie na prvi pogled ne najdemo nič izvirnega, presenetljivega, pretresljivega. Postavljen v 30. leta 20. stoletja na Škotsko, natančneje v Edinburgh, kjer na zasebni šoli za deklice kot izredna učiteljica poučuje gospodična Jean Brodie. Njene nekonvencionalne metode poučevanja burijo duha tamkajšnjega učiteljskega zbora, dokler ji ne uspejo - zaradi izdajstva ene njenih varovank - vročiti odpovedi zaradi njenih političnih prepričanj.

»Ljudje smo družbena bitja. Na svet pridemo kot rezultat dejanj drugih. Preživimo, ker smo odvisni od drugih. Če nam je všeč ali ne, v našem življenju skoraj ni trenutka, ko ne bi imeli koristi od dejavnosti drugih. Zato ni presenetljivo, da večina naše sreče nastane zaradi naših povezav z drugimi, " pravi Tenzin Gyatso, 14. dalajlama. In kratki roman Kita govori ravno o tem: da smo vsi povezani drug z drugim in da nam te povezave omogočajo, da preživimo.

Roman nemške avtorice Daniele Krien Ljubezen v stiski, ki je v prevodu Aleša Učakarja izšel pri založbi Mladinska knjiga, me je navdušil s svojim prefinjenim pisateljskim slogom in zanimivim prepletom življenjskih usod petih žensk, ki se znajdejo pred množico izbir, a zdi se, da vedno izberejo napačno. Vseeno pa je pustil nek grenak priokus z mislijo, če je moški res vse, kar si ženska danes od življenja želi.

Razburljiva in pronicljiva zgodba o romanu, ki postane mednarodna uspešnica po tem, ko ga odkrijejo v knjižnici nikoli izdanih knjig, ter njegovem avtorju, že umrlem lastniku lokalne picerije, vas bo sicer navdušil s svojim lahkotnim, humornim pristopom, vendar vam bo postavil tudi nekaj zanimivih vprašanj o tem, kako v času, ko se vse zdi potvorjeno, lažnivo, umetno ustvarjeno, najti iskrenost, zaupanje in resnico, ki ji lahko pogledaš v oči. Pa tudi ljubezen se skriva tam, kjer je ne bi nikoli iskali.

Skoraj neverjetno se zdi, da gre pri romanu Izginuli svet za prvenec, in to izpod rok ameriške avtorice, A to ne zmanjša presunljivosti in silovitosti, s katero nam predstavi notranjo moč kamčatskih žensk, njihovo željo po preživetju, boljšemu življenju, premagovanju srčnih bolečin, ki se skriva v njihovi trdni medsebojni povezanosti in spoštovanju. Na zunaj trdne zaradi klesanja severnega vetra in težkih življenjskih preizkušenj, a v njih vroče, ljubeče in ranjeno srce, ki se ne glede na vse zna postaviti na stran šibkejšega.