Julia Phillips: Izginuli svet

Tisti, ki redno berete blog Literarna lekarna in spremljate moje objave na družbenih medijih, veste, da so mi všeč zgodbe, v katerih nastopajo močne ženske, ki se znajo postaviti zase, ki znajo v temini svojega življenja poiskati iskro upanja in ji slediti, pa tudi, ki znajo v očeh drugega uzreti svojo lepoto in veličino.

In v romanu Izginuli svet ne nastopa le ena taka ženska, temveč veliko močnih, strastnih in neuklonljivih žensk, ki znajo v najranljivejšem trenutku stopiti skupaj, da bi rešile zagonetko, ki prizadene njihovo skupnost.

Skoraj neverjetno se zdi, da gre pri romanu Izginuli svet za prvenec, in to izpod rok ameriške avtorice, Njegova avtentičnost te preseneti, dokler ne izveš, da je avtorica Julia Phillips vanjo vložila svoje osebne izkušnje: dve leti je preživela v Rusiji, kjer se je naučila tudi jezika. A to ne zmanjša presunljivosti in silovitosti, s katero nam predstavi notranjo moč kamčatskih žensk, njihovo željo po preživetju, boljšemu življenju, premagovanju srčnih bolečin, ki se skriva v njihovi trdni medsebojni povezanosti in spoštovanju. Na zunaj trdne zaradi klesanja severnega vetra in težkih življenjskih preizkušenj, a v njih vroče, ljubeče in ranjeno srce, ki se ne glede na vse zna postaviti na stran šibkejšega.

Kamčatka. Ta skrivnostna, divja dežela na koncu sveta, kamor ne vodi nobena cesta, več desetletij oddaljena in izolirana od ostale celine, njena neokrnjena narava, nad katero bdijo vulkani, ki se ogledujejo v številnih ledeniških jezerih. Vse to daje kuliso skrivnostni ugrabitvi dveh malih deklic, sestric, ki sredi belega dne neznano kam izgineta iz Petropavlovskega. Vendar ne pričakujte kriminalnega romana, ker boste razočarani. kriminalisti se bolj kot s primerom ukvarjajo sami s seboj. Več kot o reševanju zločina izvemo o prelaganju odgovornosti policije in kriminalistov med različnimi strogo hierarhično urejenimi entitetami, v katerih posamezniki rešujejo svoj položaj z nedelom - ker, če ne delaš, ne moreš nič zafrkniti.

Zato pa je roman Izginuli svet veliko bolj hommage številnim kamčatskim ženskam, ki iščejo svoje mesto v tem nehvaležnem okolju. Moč, vztrajnost, odločnost, samostojnost, samozavest in nerazdružljiva vez, ki jih veže, so tisti temelj, ki jim omogoča, da preživijo. In te lastnosti opazimo že pri najmlajših deklicah, ki se nevarnostim, ki prežijo nanje, pogumno zazrejo v oči, pa čeprav pri tem tvegajo življenje.

Preveč boli, ko si po nepotrebnem streš srce. Ko pustiš odklenjena vrata ali otroka brez nadzora in ob vrnitvi ugotoviš, da je to, kar ti je najdražje na svetu, preprosto izginilo. Tega ne moreš preboleti. V tem uničenju hočeš imeti kako vlogo. Hočeš mu biti priča. Na lastne oči hočeš videti, kako se ti bo življenje raztreščilo na drobne kosce.
— (str. 55)

Izginuli svet je nekoliko poseben ženski roman. Lahko bi ga celo brali kot zbirko kratkih zgodb, ki jih veže rdeča nit - izginotje dveh malih deklic ene izmed njihovih tovarišic, v katerega je po svoje vpletena vsaka izmed njih. Vsaka izmed junakinj knjige je po svoje posebna, edinstvena, vsaka ima svojo zgodbo, ki zaznamuje njeno vlogo v tej kompleksni zgodbi, ki vodi k presunljivemu koncu. Težko bi v tem konglomeratu življenjskih usod izpostavila eno, ki bi bila pomembnejša od drugih - vsak od njih je posebna, med njimi najdemo najstnice, ki bežijo od doma, študentke, ki upajo na boljše življenje, kot ga živijo njihovi starši, matere samohranilke, ki so primorane otroke same puščati doma, pa tiste, ki uidejo možu, nesposobnemu udejaniti njihove sanje, pa tudi tiste, ki verjamejo, da jim je usojeno, da pokopljejo vse svoje može in celo otroke - vsaka s svojo edinstveno usodo doda kamenček v ta mozaik, skozi katerega se izriše kamčatska družba, kultura, njen omalovažujoč odnos do žensk, v kateri je še vedno zakoreninjena tradicija, vse to na prehodu v post-sovjetsko družbo, v kateri se zaradi zgodovinskih okoliščin še vedno bojijo sprememb. Življenjske sanje kamčatskih žensk se prav nič ne razlikujejo od pričakovanj žensk drugje po svetu - da bi jih nekdo ljubil, spoštoval, videl, razumel, s to razliko, da se zdi, da njihove kmalu končajo zakopane v globokem večnem ledu. Izginuli svet torej ni samo svet, v katerem izginejo otroci, temveč tudi svet, kjer izginja upanje na boljši jutri.

Kljub tej individualni vdanosti v usodo, pa se v zadnjem poglavju usode vseh teh žensk zlijejo v eno močno kolektivno silo, ki, v luči običaja praznovanja poletnega solsticija s preskakovanjem ognja, vodi v presunljiv konec za vse.


Julia Phillips: IZGINULI SVET

  • Izvirni naslov: Disappearing Earth

  • Jezik: slovenski

  • Prevod: Danica Križman

  • Datum izida: 26.03.2020

  • Število strani: 320

  • Vezava: trda

  • ISBN/EAN: 9789610158202

  • Založba: Mladinska knjiga založba

  • Zbirka: Kapučino

** * * *

Previous
Previous

David Foenkinos: Skrivnostni Henri Pick

Next
Next

Penney Peirce: Frekvenca