Otroci in njihovi starši bodo lahko skupaj prebirali Čebelice, se z njimi družili čez dan ali pa jih bodo zazibale v sladek spanec. Starejšim bodo Čebelice vzbudile marsikateri spomin na njihovo otroštvo, saj so male in velike slikanice zagotovo prebirali že takrat, ko so bili tudi sami še otroci. Kot je izpostavila dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, “smo Slovenci lahko ponosni, da imamo tako knjižno zbirko, ki je večno živa, zimzelena, polna energije in ki nas megeneracijsko povezuje.”

Nagrado Kristine Brenkove podeljujejo z namenom, da bi spodbudili slovenske pisatelje in ilustratorje k ustvarjanju kakovostnih slikanic, založnike pa k večjemu vključevanju slovenskih pisateljev in ilustratorjev v svoje založniške programe, s čimer bi se povečal delež slovenskih izvirnih slikanic na našem knjižnem trgu. Z nagrado pa želijo ozaveščati tudi starše in pedagoške delavce o pomembnosti branja kakovostne otroške literature. To so letošnje nominacije.

V pogovoru je José Luś Peixoto razmišljal o literaturi: “Literatura je v nasprotju s tabuji, je povabilo k pisanju. Literatura mora biti človeška: dela iz ljudi, za ljudi s človeškimi elementi. Čustva brez inteligence niso literatura, pa tudi inteligenca brez čustev ne more biti literatura. Čustva so znak, da je o nečem vredno razmišljati, pisati. Literatura je način, kako se skušamo odkriti, čeprav se skušamo odkriti prek zgodb drugih ljudi.”

V svojem značilnem poetičnem likovnem in literarnem jeziku Andreja Peklar pred nas postavi čudovito zgodbo o pomenu svobode - tako telesa kot misli - ki jo - tako kot kisik - potrebujemo vsi - ljudje in živali. Živahne barve, v katere odene fantastični svet rajskih ptic in kralja, nas vabijo k raziskovanju tega, kaj svoboda pomeni nam in otrokom, kjer jo iščemo in kje na koncu najdemo.

Meževa dežela je dežela, polna svetlobe, radosti, upanja in hrepenenja po dobrem. Škratki, ki lajšajo našo stisko, in dobre vile, ki potresajo čarobni prah, zaradi katerega se takoj počutimo bolje, nam dajejo upanje, da se bo tudi naša skrita želja zares uresničila. In če tako razmišljamo na pozitiven način, se nam dobre misli slej ko prej povrnejo.

Za dečka v knjigi Če se bo dan končal je konec sveta dejstvo, ki se lahko zgodi vsak trenutek. Milijarde let, ki so pretekle od izumrtja dinozavrov, so se zanj zgodile včeraj. Vse, kar ve, je, da jih danes ni več. To vnese nemir v njegov čudovit poletni dan. O ničemer drugem ne more več razmišljati.

Slovaški pisatelj Marek Vadas, avtor slikanice Na begu, je prav poseben mož, ki ga privlači afriška celina. Tja je napravil kar trinajst dolgih izletov, na katerih je obiskal Kamerun, Čad, Gabon in Nigerijo. Od prvega potovanja v Afriko meni, da ni izgubljenega časa. V svojih knjigah se pogosto loteva položaja tamkajšnjih otrok. Tako je za zgodbo Zdravilec (2006) prejel prestižno literarno nagrado Anasoft Litera, dve leti prej pa je bil s knjigo "Pravljice iz črne Afrike" nominiran za nagrado BIBIANA za najboljšo knjigo za otroke. Prejšnji teden je prijazno odgovoril na nekaj mojih vprašanj.