Andreja Peklar: Tisoč ptic

za otroke

Feb 14

Danes zjutraj, ko je sonce še prav sramežljivo trkalo na okno moje sobe in obotavljajoče iztegovalo svoje žarke skozi reže v žaluziji, sem ga prvič letos zaslišala. Droben, mil ptičji glasek je prodrl skozi mojo zavest in se stopil s podobami rajskih ptic Andreje Peklar iz njene nove knjige Tisoč ptic, ki so v vsej svoji krasoti poletavale za vekami.

Je vse to res? Ali morda le sanjam? V nobenem primeru nisem želela odpreti oči, kajti vedela sem, da se bo čarovnija tisti trenutek, ko bom to storila, razblinila kot milni mehuček. Bila sem kot kralj iz Andrejine zgodbe, ki v vročem poletnem popoldnevu poležava na travi v hladni in gosti senci dreves. V njihovih krošnjah bivajo čudovite ptice, ki mu polnijo in grejejo srce s čudovitimi melodijami.

Bil je čaroben trenutek. Nisem želela, da se konča. Želela sem biti del tel te magije, pa čeprav bi to pomenilo izgubljen dan. Ptičje petje in magična zgodba je bilo vse, kar sem v tistem trenutku potrebovala. Dala mi je občutek neskončnih možnosti, svobode, neizmerne sreče in upanja. In tako kot kralju se je tudi moje srce napolnilo s toplino in radostjo. Moj obraz je preletel droben nasmešek in vedela sem, da je pred mano čudovit dan.

Slikanica Tisoč ptic govori o kralju daljne dežele, ki sam živi v palači, nezavedajoč se, kako polno praznine je njegovo srce. Dokler ga petje ptic na njegovem vrtu nekega dne ne ponese nad zidove palače, med puhaste oblačke, v daljne širjave, kjer je doma veter, se sploh ne zaveda, da mu nekaj manjka. Ko nekega večera zasliši prav posebno pesem, si zaželi, da bi jo lahko poslušal noč in dan, zato služabnikom ukaže naj ujamejo drobno rajčico in jo zaprejo v kletko, da bo lahko pela le njemu. Toda rajska ptica, zaprta v kletki, ne zapoje. Zato kralj ukaže služabnikom, da naj prinesejo nove in nove ptice. Če si bodo delale družbo, bodo verjetno skupaj zapele. Služabniki zgradijo največjo in najlepšo kletko, v katero zaprejo devetstodevetindevetdeset najlepših in najbolj pisanih ptic, a te še vedno ne zapojejo. Še več: postajajo vedno bolj žalostne in tako je vedno bolj žalosten tudi kralj. Upanje, da mu bo kdaj uspelo ujeti ptico, ki bo pela le zanj, je skoraj ugasnilo. Tedaj pa mu pride na uho zgodba o dečku z obrobja mesta, katerega edino imetje je majhna, neugledna kletka, v kateri hrani ptico, ki prelepo poje. Služabnikom ukaže, naj privedejo dečka, ki mu bo razkril skrivnost. A skrivnost ni nobena skrivnost, je življenjska modrost, na katero je kralj pozabil v svoji želji po posedovanju teh prelepih bitij.

“Ko je naslednje jutro odprl oči, se je sredi sobane bleščala prečudovita kletka.
”Kot velika, sončna hiša je,” ga je prešinilo. “Najlepši dom za ptice!”
A kralj je spet poslušal samo ci-ci in pi-pi in ni razumel, kaj to pomeni. Kajti jezika ptic ljudje ne razumejo, tudi kralji ne.”

V svojem značilnem poetičnem likovnem in literarnem jeziku Andreja Peklar pred nas postavi čudovito zgodbo o pomenu svobode - tako telesa kot misli - ki jo - tako kot kisik - potrebujemo vsi - ljudje in živali. Živahne barve, v katere odene fantastični svet rajskih ptic in kralja, nas vabijo k raziskovanju tega, kaj svoboda pomeni nam in otrokom, kjer jo iščemo in kje na koncu najdemo.

Svoboda razmišljanja, odločanja, izražanja misli in gibanja mi daje občutek samozavesti, izpolnjenosti, da lahko nekaj dosežem, da sem v vsakem trenutku jaz lahko tisto, kar sem v resnici. Svoboda mi daje občutek notranjega zadovoljstva, da lahko izrazim svoj poln potencial. In ko se to zgodi, mi zaigra srce in takrat lahko - tako kot rajske ptice v Andrejini pravljici Tisoč ptic, ko jih izpustijo iz kletke, razširim krila in poletim, včasih pa tudi na ves glas zapojem in zaplešem. To je zame neverjetna sreča.

Biti svoboden ne pomeni, da vsak lahko počne, kar se mu ljubi, čeprav je danes videti, da imajo pravico do svobode le tisti, ki si jo lahko privoščijo. Svoboda bi morala biti sposobnost izbire in odgovornosti za to, kako se počutimo, ravnamo, reagiramo in živimo. Je pravica vsakega od nas, da je lahko drugačen. Svoj. A prave svobode ne bomo mogli izkusiti, dokler bo naša svoboda omejena s svobodo drugega. Svobodni bomo šele takrat, ko bomo na vseh ravneh dosegli enakost, pravičnost, enotnost, brezpogojno ljubezen in spoštovanje. In to ne le za nas, temveč tudi za vse prihodnje generacije.

Andreja Peklar: Tisoč ptic