Will Gmehling: V ringu

Knjig, v katerih bi se zgodba vrtela okrog boksa, še posebej otroških ali mladinskih, ni veliko. Seveda, obstajajo knjige, v katerih otroci in mladostniki rešujejo svoje izzive s pretepanjem, vendar v knjigi Willa Gmehlinga V RINGU treniranje boksa na svoj način pomaga glavnemu junaku Alfu, da se sooči s številnimi vprašanji o sebi, svojih čustvih, prijateljstvu in ljubezni.

Knjiga prikazuje občutljivo prelomnico v Alfovem odraščanju. Ne samo, da začne po poletju, preživetem na bazenu (njega in junake knjige so bralci spoznali že v knjigi Poletje na bazenu), obiskovati novo šolo, kjer mora najti svoje mesto v razredu in se znova dokazati, saj mu učenje ne gre najbolje, v življenju se mu dogaja še veliko drugih stvari. Na zunaj morda deluje miren in zadržan, a v njem je veliko nasprotujočih se čustev: občutki prve zaljubljenosti, prihajajoča mamina brezposelnost, brat, ki nenehno izginja, in sestra, ki mu s svojo odločnostjo in vsiljivostjo ne da miru. Takrat odkrije tudi novo strast – boks, ki ima zanj pomemben simbolni pomen – ni zgolj šport, ampak mu pomaga pri odraščanju, soočanju s strahovi in pri iskanju lastne moči.

Knjiga mojstrsko pokaže, kako nekaj tako “grobega” kot je boks, lahko postane vir nežnosti, opolnomočenja in osebne transformacije. Alf ni tipičen heroj, ampak navaden fant, ki išče svoje mesto v svetu – in ravno zaradi tega se mladi bralci z njim lahko poistovetijo.

Alf se zaveda, da doma nimajo veliko denarja, a kljub temu upa, da mu bosta starša lahko omogočila boksarske treninge. Za enajstletnika bi bil boksarski klub lahko precej strašljiv in surov kraj, vendar ga vzdušje tam takoj prevzame. V njem se hitro počuti domače (pa čeprav mora najprej trenirati z malčki). Boks mu daje občutek strukture, varnosti in kontrole nad delom življenja, ki ga lahko usmerja sam – nekaj, česar mu doma včasih manjka. Kot najstnik na prehodu iz otroštva v mladost v boksu išče svojo lastno identiteto. Skozi treninge pridobiva samozavest in fizično, pa tudi čustveno moč. Všeč mu je, da v klubu vladata spoštovanje in prijateljski duh – nihče se ne norčuje iz drugih, vsi so enakovredni, ne glede na to od kod prihajajo, in vsak ve, zakaj je tam. Boj v ringu je hkrati tudi notranji boj – s svojo negotovostjo, z vprašanji o tem, kdo je in kaj želi. Dejstvo, da boks zahteva osredotočenost telesa in duha, disciplino in spoštovanje, mu daje občutek moči pa tudi svobode. Alf se na treningih uči tudi potrpežljivosti, discipline in vztrajnosti – vrednot, ki so pomembne tudi v vsakdanjem življenju. To mu pomaga tudi pri učenju in v odnosih z drugimi. Skozi boks pa tudi lažje izraža frustracije, jezo in žalost, o čemer težko govori na glas. K temu veliko prispeva tudi trener Hamid, ki mu daje občutek, da je viden in pomemben – kar je za Alfa nova izkušnja.

Tako je, če čutiš, da si na pravem kraju. Vse ti je všeč, četudi je videti staro.
— str. 22

Ni naključje, da se boksarski klub, ki ga obiskuje, imenuje Butterfly (Metulj). In tako kot gosenica skozi proces dozori v metulja, tudi Alf skozi treninge v klubu zori, postaja samozavesten in močnejši – zunaj in znotraj.

V boksanju sem postajal vse boljši, bilo je skoraj magično. Ampak tudi logično. Bil sem tam, kamor sem spadal, in trdo sem treniral.
— str. 44

Zanimivo je, kako Gmehling zelo naravno vpelje v zgodbo tudi dejstvo, da v klub zahajajo ljudje različnih starosti, spola, narodov in narodnosti, jezikov in ozadij. Nihče od njih ne izstopa zaradi svojega porekla – v boksu so vsi enakovredni. Alf to dejstvo sprejme naravno brez predsodkov – zanj šteje trud, predanost in energija ljudi, ne njihovo ozadje. Kar je tudi bistvo filozofije kluba – boks kot prostor enakosti. Medtem pa ima njegov sošolec Thorben s tem velike težave: je namreč eden tistih, ki gleda na druge s predsodki. Njegov odnos do drugih članov kluba, pa tudi do samega športa, je vzvišen, nezrel in očitno je, da je ta odnos prinesel od doma.

Odlično so predstavljeni tudi drugi liki v zgodbi. Katinka je predstavljena zelo kompleksno. Čeprav je zelo bistra in ustvarjalna, jo lahko vidimo tudi kot razvajeno in egocentrično, ko želi na vsak način doseči svoje, a te lastnosti hkrati kažejo tudi na njeno močno voljo, ambicioznost in samozavest. Pogosto deluje, kot da mora biti vedno v središču dogajanja. Skoraj samoumevno pričakuje, da bodo drugi sledili njenim načrtom, ko pa stvari ne potekajo po njeno, zna postati zoprna ali užaljena. Tudi ko se mama znajde v težavah, Katinka hitro preusmeri pozornost nazaj nase. V odnosih pogosto razmišlja, kako bodo stvari vplivale nanjo, ne pa na druge. Zaradi tega, moram priznati, mi je bila najmanj simpatičen lik v zgodbi. Hkrati pa se ji moram pokloniti, saj brez njene vztrajnosti in trme, njena mama zagotovo ne bi dobila nazaj službe.

Robbi je najmlajši izmed treh sorojencev in čeprav pogosto deluje tiho in sanjavo, ima zelo poseben značaj. Navzven morda deluje neopazen, a v njem je veliko idej, domišljije in tihe moči. Medtem ko Katinka in Alf pogosto govorita ali ukrepata, Robbi posluša, opazuje in si stvari zapisuje v svoj notranji svet. Zbiranje steklenic mu daje smisel, občutek koristi in notranji mir. Ker se zaveda, da ima družina finančne težave, verjetno intuitivno čuti, da tako lahko na svoj način prispeva; to mu daje tudi občutek reda in smisla – kot da z zbiranjem fragmentov sveta (praznih steklenic) skuša najti nek red in logiko v kaosu okoli sebe. V tem je tudi zelo discipliniran. Čeprav ga drugi pogosto ne jemljejo čisto resno, on sam jemlje stvari zelo resno: zbiranje steklenic zanj ni le bežno navdušenje, ima sistem, rutino in načrt, zdi se, da je to tudi njegov način soočanja s stresom, saj vedno, ko se nekaj zgodi, Robi izgine in ga potem družina išče po mestu.

In potem je tu še Johanna, Alfova prva ljubezen. Lepo je opazovati, kako se skozi zgodbo razvija njuno prijateljstvo in ljubezen. Sprva si Alf komaj da upa spregovoriti z njo, kaj šele jo prijeti za roko, na koncu postane njegova zaupnica in prijateljica, in Alf se vedno znova veseli srečanja z njo. Johanna je njegova opora, je prav s katero odkrito deli svoje strahove in zmage.

Delila sva si kakav in jabolčni žepek. To je veliko bolje, kot če bi imela vsak svoj kakav in svoj jabolčni žepek. Navsezadnje sva bila par.
— str. 136

Dobršen del zgodbe obsega tudi prikaz socialne situacije, v kateri se je znašla družina. Mama pekovka in oče taksist se zelo trudita, da bi otrokom omogočila kar se da »normalno« otroštvo oziroma, da ne bi občutili pomanjkanja, še posebej, ko mami grozi, da bo izgubila službo. Otrokom skušata omogočiti, da sledijo svojim interesom (da Alf lahko trenira boks, da ima Katinka privatne ure francoščine in da obišče Pariz, in da Robi zbira steklenice). Še posebej mama je srce družine. Je tista, ki kljub izčrpanosti, skrbi in finančni negotovosti nikoli ne pokaže, da ji je težko. Ko skorajda izgubi službo, skuša situacijo rešiti mirno in odgovorno, ne da bi v otrocih vzbudila krivdo, strah ali skrbi. Otrokom daje dovolj svobode, da raziskujejo, rastejo in razvijajo svoje interese – ne z nadzorom, temveč z zaupnim odnosom. Kljub težki situaciji se trudi ohranjati rutino, toplino doma in občutek varnosti. Očka je bolj prizemljen. Kot taksist vidi različne zgodbe in se zaveda, da gre nekaterim še slabše. Čeprav je zaradi svojega dela veliko odsoten, pa je vedno tu, ko ga potrebujejo. A oba izkazujeta pravo starševsko ljubezen, ki se kaže v majhnih dejanjih, skritih odrekanjih in vztrajni želji, da bi otrokom omogočila boljše življenje.

Knjiga je bila v Nemčiji zelo dobro sprejeta, saj družinske odnose in vsakdanje izzive, s katerimi se sooča družina, prikazuje na realističen, razumljiv in topel način, tudi težke čustvene situacije pa zna avtor začiniti s pravo dozo humorja. Branje je priporočljivo za otroke, stare 10 let in več, ki uživajo v zgodbah o družini, prijateljstvu in premagovanju življenjskih izzivov.

Will Gmehling pa je letos marca, ob začetku festivala Bralnice pod slamnikom obiskal Slovenijo. Bil je gost založbe Miš, ki se ji iskreno zahvaljujem za recenzijski izvod.


Will Gmehling: V RINGU

  • jezik: slovenski

  • prevod iz nemščine: Alexandra Natalie Zaleznik

  • Leto izida: 2025

  • Število strani: 168

  • Vezava: trda

  • ISBN/EAN: 978-961-272-741-3

  • Založba: Založba Miš

    ****

Previous
Previous

Lučka Lučovnik: Osupljivke

Next
Next

Sabina Fras Popović: Prava hokejska banda na razpotju