Benedict Wells: Hard Land
Švicarski avtor Benjamin Wells se je v moje srce zasidral z romanom O koncu žalosti iz leta 2016, za katerega je prejel tudi evropsko nagrado za književnost. Zgodba o odraščanju treh otrok družine Moreau, ki se po tragični izgubi obeh staršev vsak po svoje sooča z izgubo in dozoreva na svoj način, govori o tem, kako nas bolečina preoblikuje in prevrednoti vse, kar se nam zdi samoumevno in nevprašljivo. Navdušil me je Wellsov način pripovedovanja in kako so njegovi junaki vedno znova neprizanesljivo postavljeni pred hude preizkušnje (nesreče, izguba bližnjih, zavrnitve, neplodnost …).
Enako sem pričakovala seveda tudi od “coming-of-age” romana Hard Land, ki je prvič izšel leta 2021 pri zuriški založbi Diogenes, pri nas pa v prevodu Neže Božič lani pri Cankarjevi založbi.
Prvi stavki v knjigi so kot prvi zmenki. Lahko se izkaže, da gre za zmenek s prevarantom, dolgočasnežem, v najslabšem primeru bo zmenek totalna polomija, v najboljšem vam bo prinesel neskončno zadovoljstvo in večno ljubezen. Benedict Wells začne svoj novi roman s stavkom, ki hkrati zajame bistvo zgodbe in zapleta, hkrati pa je tudi neke vrste spoiler:
“Tisto poletje sem se zaljubil in umrla mi je mama.”
Missouri, 1985. Glavni junak romana je skoraj šestnajstletni Sam. Življenje za stenami domače hiše je depresivno in tiho: mama skuša zdravstene težave, ki ji jih povzroča rak v zadnjem stadiju, skrivati pred sinom, oče svojo žalost in jezo zaradi brezuspešnega iskanja nove zaposlitve, utaplja v tišini. Starejša sestra je izkoristila prvo priložnost in se odselila v Kalifornijo, kjer je uspešna scenaristka. Tudi v šoli se počuti kot avtsider: nima prijateljev, sošolci ga imajo za čudaka, zato dneve preživlja sam v svoji sobi ob poslušanju in skladanju glasbe. Tudi okolje, v katerem odrašča, se zdi brez perspektive za mladega človeka, ki šele stopa na pot v odraslost. Tekstilna tovarna, ki je več kot sto let dajala kruh številnim prebivalcem, je propadla, zato se je veliko ljudi odselilo, tisti, ki pa so ostali so priča zapiranju lokalnih trgovin in obrti.
Da bi vsaj malo ubežal depresivnemu vzdušju, sprejme počitniško delo v starem kinu, in v času enega čarobnega poletja se ves njegov vsakdan postavi na glavo: najde prijatelje, doživi prvo ljubezen in odkrije skrivnosti domačega kraja. Prvič v zgodovini ni več nepomemben avtsajder. Nepričakovana mamina smrt ga prisili, da odraste prej, kot bi si sam želel.
Knjigo bi lahko povzeli tudi z eno samo besedo: “evfanholija”, torej zloženka iz evforije in melanholije. “Po eni strani te razganja od sreče, hkrati si otožen, ker veš, da boš nekaj izgubil in da bo ta trenutek minil. Da bo enkrat vsega konec,“ pravi Kirstie, izumiteljica besede, v katero se Sam zaljubi do ušes. Po njenem je “cela bedna mladost evfanholija.” Odraščanje, ki je po eni strani prežeto z neverjetno radovednostjo in veseljem nad novopridobljeno svobodo, a hkrati z občutkom, da izgubljaš neko nedolžnost, brezskrbnost in čas, ki se ne bo nikoli več vrnil. Je kot trenutek, kot ga opisuje pesnitev Hard Land, ki jo je napisal lokalni pesnik William J. Morris (edini iz tega kraja bogu za hrbtom, ki je kadarkoli kaj osvojil) in jo morajo Sam in njegovi sošolci prebrati za zaključni izpit: “o fantu, ki je šel čez jezero in se vrnil kot moški”.
Samove prijatelje združuje nestrpno pričakovanje, da bodo kmalu zapustili zakotje Missourija ("Grady je kot porno kino v času VHS kaset."), hkrati pa jih je “velikega sveta” na nek način strah. Svoje zadnje poletje pred odhodom na college preživljajo v nesmiselnih, celo nekoliko nevarnih dejanjih, ki jih odvračajo od utapljanja v dolgčasu, Sama pa tudi od misli, da se bo “kmalu zgodilo nekaj hudega”. Tako se družijo na strehi kina, kjer kadijo in pijejo, se preizkušajo v najrazličnejših izzivih in premišljujejo o 49 skrivnostih, ki jih obljublja njihovo mestece ob jezeru Virgin (op. tudi roman ima 49 poglavij).
Roman Hard Land je tekoče in zelo prijetnem jeziku napisana zgodba o doživljanju in razočaranju prve ljubezni, pomenu družine, ki se ga zavemo šele, ko naš najdražji odidejo, pa tudi o pomenu iskrenega prijateljstva, katerega uteho najdemo takrat, ko nam je najtežje. A hkrati je tudi zgodba o tem, kako v družbi, ki je pozabila na svoje prihodnje generacije, najti smisel bivanja in perspektivnost tudi tam, kjer se zdi, da vse umira.
Ko beremo o Samovem odraščanju, ki se zgodi v enem samem poletju, celo v enem samem dnevu - na njegov šetnajsti rojstni dan - z njim zlahka podoživimo lastno mladost. Konec koncev sva s Samom skorajda ista generacija, zato sva poslušala isto glasbo (Patty Smith, OMD, REM, Simple Minds, INXS - celoten soundtrack najdete tukaj: Volume 1 in Volume 2) in gledala iste filme (npr. The Breakfast Club in Stand By Me), ki so v knjigi velikokrat podlaga za pogovor med glavnimi akterji. Tudi sama sem se velikokrat počutila nerazumljeno in kot da ne spadam med svoje sovrstnike, dokler nisem našla svojega “kroga”. Podobno lahko opazujem tudi pri svojem sinu, ki je ravno toliko star kot Sam.
A hkrati sem se tudi težko otresla banalnosti in stereotipizacije stranskih likov, zaradi česar roman Hard Land kljub težki temi deluje nekoliko naivno. Stereotipi se nanašajo predvsem na Samove prijatelje: njegov edini temnopolti prijatelj in eden najboljših lokalnih športnikov Brandon Jameson, ki sliši na vzdevek Hightower, saj je “temnopolt in osupljivo velik in o katerem kroži nekaj strašljivih zgodbic” (kot policaj iz Policijske akademije). Dekle, v katero se zaljubi Sam, je Kirstie Andreti, najbolj vroča blondinka, ki se je iz pridnega knjižnega molja v najstniških prelevila v pravo neotesano upornico in žurerko z željo pokazati svetu, da zmore premagati vse in vsakogar, v resnici pa si želi le prave ljubezni. Seveda je moderno danes v zgodbo dodati tudi geja - Cameron Leithauser je tako visok fant, s simpatično poševnim obrazom kot iz stripa, sin bogatega lokalnega podjetnika in, seveda, gej.
Ne glede na to, da se zgodba odvija v 80. letih prejšnjega stoletja, bi Wells lahko več pozornosti namenil temam, ki danes zanimajo in s katerimi se soočajo mladi: na primer o tem, kako je danes biti moški, kaj se pričakuje od očetov (še posebej če ostanejo sami v skrbi za otroke), kako je biti temnopolt v Ameriki, s kakšnimi lepotnimi ideali se danes soočajo srednješolke (v 80. letih res da nismo še imeli pametnih telefonov in dostopa do spleta, pa vseeno je že takrat obstajal nek ideal), nesmiselnost življenja ob smrti, tesnoba in depresija pri mladih, iskanje smisla in življenjskih ciljev, ko vse okrog nas propada - vse torej, o čemer je tako brezkompromisno pisala Giulia Caminito v romanu Voda v jezeru ni nikoli sladka.
“... Stran s sanjami!
Stran z idilo!
Mladost je prekrila razpoke, toda zdaj vidim
laži svojih staršev.
Laži svojih prijateljev.
Laži svojega mesta.”
Benedict Wells: HARD LAND
Jezik: slovenski
Prevod: Neža Božič
Leto izida: 2023
Število strani: 304
Vezava: trda
ISBN/EAN: 9789612825669
Založba: Cankarjeva založba
****