Glavni junakinji: Alice, uspešna pisateljica romanov, in Eileen, njena najboljša prijateljica in urednica v eni od dublinskih založb, si skozi knjigo izmenjujeta dolga e-poštna sporočila, v katerih razmišljata o svojih skrbeh glede osebne izpolnitve, okolja in družbenih neenakosti. Ta e-poštna sporočila ponujajo trenutke filozofskega in eksistencialnega razmišljanja, kar daje romanu kontemplativni ton, ki se razlikuje od njenih prejšnjih del. Njuno dopisovanje ponuja nekaj najbolj pretresljivih in čudovito napisanih odlomkov, ki prikazujejo, kako v naših najbolj intimnih pogovorih želimo biti razumljeni in tudi sami razumeti širšo sliko tega, o čemer govorimo.

Zgodba se vrti okoli Grigorja, radovednega šestletnika, ki sicer živi v blokovskem naselju, a ga bolj kot mesto zanima narava. Še posebej se naveže na čebelo, ki jo sreča v bližnjem parku, v katerega bi se kar preselil. Zaveznike in prijatelje pa najde tudi med drugimi prebivalci parka in živalskega vrta. Živali mu pomagajo reševati težave, v katere zaide, odgovarjajo mu na vprašanja, ki bi se morda odraslim zdela naivna in otročje zabavna, Grigorju pa pomagajo najti red in smisel v tem kaotičnem svetu, ki ga šele spoznava.čevlji se morajo lesketati, njegova soba mora biti popolnoma pospravljena in brez najmanjše sledi prahu. Erik do popolnosti pozna in upošteva etiko in bonton visoke družbe, vendar mu vsakršna sprememba od ustaljenega in pričakovanega urnika povzroča nepredstavljiv stres in tesnobo.

Roman Ujemi zajca je prvenec srbske avtorice Lane Bastašić, za katerega je leta 2020 prejela Evropsko nagrado za književnost. V romanu, postavljenem na ozadje povojnega Balkana, spremljamo Saro in Lejlo, ko se odpravita na potovanje iz Bosne na Dunaj, da bi našli Lejlinega izgubljenega brata Armina. Njuno potovanje ni le fizično, ampak globok potop v raziskovanje spomina, identitete in kompleksnosti prijateljstva.

Mladinski roman "Kvantni skok" je več kot le zgodba o odraščanju; je poglobljeno raziskovanje tega, kako se definiramo v odnosu do tistih, ki jih imamo radi, in nevidnih bojev, ki krojijo naša življenja. Lise Villadsen je oblikovala zgodbo, ki je hkrati intimna in univerzalna ter ponuja prepričljiv pogled na notranjo moč, ki je potrebna za krmarjenje skozi preizkušnje mladostništva.

Roman ni le zgodba o vojni, temveč tudi poglobljeno raziskovanje identitete in odtujenosti. Diop izzove bralca, naj se sooči z neprijetnimi resnicami o naravi nasilja in zapletenosti identitete afriškega vojaka v pretežno belski vojski, ki se bori v evropski vojni. To plastenje doda pripovedi prepričljivo globino, kompleksnih tem loteva z občutljivostjo in pronicljivostjo. Zaradi raziskovanja prijateljskih vezi in vpliva travme je globoko ganljivo in nepozabno branje, ki si zasluži široko priznanje in številna prejeta literarna priznanja.

Prava hokejska banda Sabine Fras Popovič je mladinski roman, v katerem bodo mladi športniki (ne samo hokejisti) našli nešteto razlogov, zakaj se je vredno vsak dan poditi za pakom/žogo ... Ne samo zaradi druženja s prijatelji, krepitve veščin in telesa, predvsem, ker je ekipni šport življenje v malem. V ekipnem športu otrok razvija občutek za delovanje v medosebnih odnosih. Tu se sklepajo prijateljstva, zavezništva, sooča se z rivalstvi in sovraštvi, krepi pa se tudi močna podporna mreža sovrstnikov, ki mu bo pomagala preživeti in ga dvigniti nad stiske in poraze tudi takrat, ko bo že odrasel.

Predor je zgodba, ki slavi odpornost človeškega duha. Spodbuja nas, da se soočimo s svojimi strahovi z odprtim srcem in umom, da bi lahko iz svojih osebnih predorov izstopili močnejši in modrejši. Pokaže nam, da se tisto, zaradi česar se počutimo šibki, ranljivi in nedovoljšnji, velikokrat izkaže kot naša prednost, in nas opominja, da se ravno v tem skriva naša prava moč. Opominja nas, da tudi v najtemnejših trenutkih vedno obstajata izhod in pot naprej.

Slikanici odpirata vrsto vprašanj, o katerih se z otrokom lahko pogovarjamo po prebranih knjigah. Od tega, kako bi bilo, če bi imeli sami doma kužka, kako bi si razdelili obveznosti glede njegovega sprehajanja, hranjenja, kopanja ipd. Pa ne samo o tem: ob knjigi se lahko pogovarjamo tudi o tem, kako se otrok sam počuti, ko gremo na primer nekam (na počitnice, izlet), kjer še nikoli ni bil, kakšna so njegova pričakovanja glede počitnic. Govori o tem, kako lahko izboljšamo medsebojne odnose, če se poslušamo, spoštujemo in upoštevamo drug drugega. Govori o hvaležnosti in empatiji, potrpežljivosti in brezpogojni ljubezni - kajti to so kvalitete, ki jih v naše življenje prinese prinese kuža. Ne izdajmo njegovega zaupanja! Bodimo tudi sami kot Basil.

Če hočemo svoje občutke razumeti, jih moramo znati natančno opisati in si upati o njih tudi govoriti. Takrat ob sebi potrebujemo ljudi, ki nas ne bodo želeli le na hitro “zrihtat”, potem pa poslati nazaj v levji brlog, temveč tiste, ki nam bodo držali prostor, dokler spet ne začutimo trdnih tal pod nogami in nam ponovno posveti iskra v oči.

Prvi stavki v knjigi so kot prvi zmenki. Lahko se izkaže, da gre za zmenek s prevarantom, dolgočasnežem, v najslabšem primeru bo zmenek totalna polomija, v najboljšem vam bo prinesel končno zadovoljstvo. Benedict Wells začne svoj novi roman s stavkom, ki hkrati zajame bistvo zgodbe in zapleta, hkrati pa je tudi neke vrste spoiler: “Tisto poletje sem se zaljubil in umrla mi je mama.”

Ko sem končala z branjem zadnjega v slovenščino prevedenega romana Elif Shafak 10 minut, 38 sekund v tem čudnem svetu (založba Sanje, 2020), sem pomislila na to, kako se - če pogledam samo njene knjige - položaj ženske v tem zares čudnem svetu iz leta v leto spreminja - na slabše.