Haruki Murakami: Vsi božji otroci plešejo
V knjigi Harukija Murakamija "Vsi božji otroci plešejo" je zbranih šest kratkih zgodb, od katerih je vsaka tesno povezana s potresom, ki je leta 1995 prizadel japonsko mesto Kobe. Čeprav sama katastrofa pogosto ostaja v oddaljenem ozadju, Murakami v vsaki od njih v svojem stilu mojstrskega pripovedovalca nadrealističnih in pretresljivih zgodb raziskuje teme izgube, negotovosti in človeških odnosov.
Njegovi liki se spopadajo z osebnimi pretresi, v katerih se odraža večja naravna katastrofa. Potres deluje kot katalizator, pretrese njihova življenja in razkrije globlje čustvene in eksistencialne zlome. Od moškega, ki se po ločitvi umakne v samotno življenje, do ženske, ki jo preganjajo spomini na preteklega ljubimca, je vsaka pripoved študija človeške odpornosti in ranljivosti.
Tudi v tej knjigi Murakami posreduje globoke resnice skozi na videz preproste zgodbe. Vsaka zgodba je mikrokozmos človeške izkušnje, ki odraža večji kaos in nepredvidljivost življenja. Introspektivna potovanja likov so prepletena z dolgotrajnim vplivom potresa, ki simbolizira pogosto nevidne in neobčutene popotresne sunke osebnih tragedij. Kljub temu, da v njih jasno zaznavamo Murakamijev občutek za sočloveka, je v njih še vedno najti tudi elemente fantastičnega.
Kar najbolj cenim pri njem, je namreč prav njegov občutek za opazovanje ljudi, njihovih vedenj in odzivov, ko se znajdejo v napredvidenih situacijah. Predvsem zato, ker resnično nastopa le kot zunanji opazovalec, medtem ko sodbo prepušča bralcu. Njegovo delo ne govori le o fizičnem opustošenju potresa, temveč o pretresih, ki jih imajo izkušnje na notranje pokrajine njegovih likov. Njegovo raziskovanje tem, kot so izolacija, povezanost in iskanje smisla v in po kaosu, je hkrati pretresljivo in nas spodbuja k razmišljanju o tem, kakšno vlogo igramo v svojih življenjih, kako se spopadamo z lastnimi travmami in potlačenimi čustvi, ter nam še posebej da vedeti, da so naši izzivi le drobec prahu ob neskončni moči narave.
Čeprav sem knjigo že pred leti prebrala v srbskem prevodu, je brati v domačem jeziku (prevod je delo Domna Kavčiča) ob spremljavi jazzovskih klasik, omenjenih v knjigi, posebno doživetje.
“Sklenila je, da ne bo več razmišljala o prihodosti. Besede postanejo kamen, je zatrjeval Nimit. Pogreznila se je v sedež in zaprla oči. In se spominjala barve neba nad sabo, medtem ko je hrbtno plavala v bazenu. In melodije Spomina na april Errolla Garnerja. Zaspala bom, si je rekla. Samo spala bom in čakala, da pridejo sanje.””
Haruki Murakami: VSI BOŽJI OTROCI PLEŠEJO
jezik: japonski
Prevod: Domen Kavčič
Leto izida: 2022
Število strani: 120
Vezava: trdamehka
ISBN/EAN: 978-961-282-544-7
Založba: Cankarjeva založba
****