Daniela Krien: Ljubezen v stiski
Roman nemške avtorice Daniele Krien Ljubezen v stiski, ki je v prevodu Aleša Učakarja izšel pri založbi Mladinska knjiga, me je navdušil s svojim prefinjenim pisateljskim slogom in zanimivim prepletom življenjskih usod petih žensk, ki se znajdejo pred množico izbir, a zdi se, da vedno izberejo napačno. Vseeno pa je pustil nek grenak priokus z mislijo, če je moški res vse, kar si ženska danes od življenja želi.
udith je Paulina prijateljica in hkrati Bridina osebna zdravnica, Brida je pisateljica, ki je Maliki prevzela moža, zdaj pa slednja z užitkom prebira njene knjige in v njih išče bolečino, ki jo je doživela sama. Potem pa je tu še Jorinda, Malikina sestra, uspešna igralka, ki se vse življenje že bori za sestrino naklonjenost. Pet popolnoma različnih žensk, različnih poklicev, karakterjev, usod, katerih življenjske poti se znova in znova na različne načine prepletajo. V njihovih medsebojnih odnosih, njihovem odnosu do staršev, partnerjev in otrok, je zbrana cela paleta različnih življenjskih stilov, ki nam razkrivajo, da družina ni ena sama, temveč jih je več in vsaka ima svoje zakonitosti in posebnosti. Predvsem pa te ženske ljubijo - ljubijo intenzivno in brez zadržkov, strastno in včasih tudi nespametno. Takrat se življenje z njimi kruto poigra, jim spodmakne tla pod nogami - vendar se ne dajo: borijo se in se ne vdajo, ker jim ljubezen daje moč in vero.
Vidi se, da avtorica Daniela Krien živi življenje vsaj ene izmed njih, saj je pripovedovanje živo in nepopustljivo in v opisih njenih žensk se bo našla marsikatera sodobna ženska. Pri tem prav nič ne okoliši in bralca nič ne "špara": ne olepšuje Pauline utesnjujoče bolečine, ko ta izgubi nekajmesečno dojenčico, kmalu pa tudi še moža, ki zaradi nezmožnosti, da bi skupaj premagala bolečino, odide. "Paula je kot brezno, kot globoka črna jama, v katero zmečeš vse razumevanje, potrpljenje in ljubezen, pa v njej brez sledi potone, ne da bi sploh oddalo kak odmev," zapiše Krienova.
Paula in Judith se poznata že od najzgodnejšega otroštva, bila je njena edina prijateljica, čeprav si niti malo nista bili podobni. Z avtoritativno, prav nič ljubečo in večno odsotno mamo Judith ni uspela zgraditi zdravega odnosa do moških, zato tudi v odnosu do njih izžareva neko surovo, moško energijo. Ostaja brez partnerja, uteho osamljenosti pa išče na spletnih zmenkarskih portalih, vsaka romanca pa se konča, še preden se zares začne. Ko spozna Gregorja, se zdi, da se ji je končno nasmehnila sreča, a z zamolčanjem prekinjene nosečnosti izgubi tudi to. "Toda Judith ne verjame v usodo. To, čemur ljudje pravijo usoda, ni nič drugega kot vsota njihovih odločitev."
Brida je Judithina pacientka in prijateljica, pisateljica. Svojega bodočega moža Götza je spoznala še zelo mlada. Čeprav je kmalu izvedela, da je poročen, je to ni ustavilo, da se ne bi vanj zaljubila. Njeno življenje sta bila le on in njeno pisanje. Čeprav je vedela, da je le druga violina, se je v celoti prepustila ponižanju hrepenenju, tesnobi, čas, ki ga je preživela z njim je bil vedno prekratek, dvom in strah pred zapustitvijo pa sta pustila pečat na njenem zdravju. Takrat se je odločila, da ga zapusti in se vrne domov k staršem. Po vrnitvi v Leipzig se z Götzem, ki se je medtem ločil od žene Malike, ponovno srečata in kmalu se poročita. V zakonu se jima rodita dve hčerki. Tudi njun zakon ne prestane testa časa. Ločita se in kmalu jo Götz zamenja z mlajšo Svenjo, a to še ni konec njunega odnosa. Na skupnih počitnicah pa Brida končno uspe pretrgati to popkovino, ki jo veže na Götza, in po svoji zgodbi napisati knjigo.
Lokalni knjigarki se zdi, da je Malika največja fenica Bridinih knjig, a ta jih zbira, kot da bi uživala v bedi in žalosti, ki je doletela Brido po zakonu z Götzem, ravno tako, kot je ona trpela, ko jo je Götza zapustil zaradi Bride. Bolečina in maščevanje jo še po vseh teh letih ženeta, da ne more naprej. Götz je bil njena rešilna bilka izpod jarma avtoritativnih staršev, za katera nikoli ni bila dovolj dobra, uspešna, popolna. Čeprav sta bila zelo različna tako po karakterju kot po zanimanjih, je bila njena ljubezen do njega neomajna, zanj bi bila pripravljena iti do konca sveta. Ko se je pojavila Brida, jo je popadel neznosen strah, da se bo "pravljica" končala. Zlaže se mu, da je noseča, a laž ne zdrži dolgo, prav tako ne zakon, ki se klavrno konča v črepinjah.
Jorinda je v nasprotju s sestro Maliko dobila vse, kar si je sama želela (vsaj Maliki se tako zdi): naklonjenost staršev, uspešno kariero, čudovitega moža in še bolj čudovite otroke. A globoko v sebi si je Jorinda želela le sestrine naklonjenosti. Ko na družinskem srečanju prizna, da je njen zakon končan, hkrati pa je noseča z drugim moškim, ji Malika poda roko in kljub nasprotovanju družine se vselita skupno stanovanje in skupaj zaživita.
“Ljubezen ni složno sobivanje dveh neodvisnih posameznikov, ki se lahko poljubno vračata k svoji samostojnosti. V varnem prostoru spokojnega sveta, v katerem moški in ženska dan za dnem odločata o tem, kaj pomeni biti moški ali ženska, je pozabila, da vmes obstaja še nekaj drugega. Starodavni red, katerega nujnost je le začasno vsake toliko razveljavljena; kakor hitro pa se pokaže nevarnost, pa se povsem sam od sebe ponovno vzpostavi.”
Upam, da je avtorica iz kateregakoli vzroka že namenoma v zgodbo vklopila same tragične situacije, saj bralec dobi občutek, da so čustvene bolečine glavnih junakinj vse njihovo življenje, pozablja pa, da so se v njihovih življenjih zgodile tudi lepe stvari. Tako kot v vsakem življenju so tudi v njihovem vzponi in padci. Osredotočanje na prevare, prešuštva, splav, ločitve, nedoseganje pričakovanj drugih in druge negativne plati, iz teh žensk, ki niso v ničemer drugačne od nas, dela nevrotične in nikoli zadovoljne ženske, ki so za dosego svojega lastnega užitka pripravljene tudi drugi prevzeti partnerja, ker - vsaj kakor se zdi - so partner in otroci še vedno imperativ sodobne ženske. Še posebej Bridin odnos z Götzem na poletnih počitnicah z otroci mi je bilo težko brati - ves čas sem se spraševala, kaj je močni, izobraženi, inteligentni in samostojni ženski treba, da se še vedno oklepa bivšega moža, ki je že v preteklosti dokazal, da ga privlači le "mlado voljno meso", zakaj ga ne postavi na svoje mesto in reče "dovolj".
Čeprav se roman bere in mi je bila všeč močna povezanost med njimi, ko si druga drugi dajejo to, kar potrebujejo, se nikakor nisem mogla znebiti nelagodja ob misli, da je tisto, kar tem ženskam resnično manjka - ne ljubezen moškega - temveč ljubezen do sebe. Nesigurnosti, zamere do staršev, da zaradi njih niso v življenju dobile tega, kar so želele, zamere do moških, ker v težkih situacijah ne zmorejo ostati, zavist, da druge imajo nekaj, kar bi same želele, a hkrati se ne zavedajo svoje osebne moči, lepote, koliko pomenijo v očeh druga druge in koliko dajejo svetu.
Recenzijski izvod je prispevala založba Mladinska knjiga.
Daniela Krien: LJUBEZEN V STISKI
Izvirni naslov: Die Liebe Im Ernstfall
Prevod: Aleš Učakar
Datum izida: 15.05.2020
Število strani: 264
Vezava: trda
ISBN/EAN: 9789610158233
Založba: Mladinska knjiga