Celotna zgodba je sicer lahkotna in zabavna, ob dialogih med glavnima protagnistoma se muzaš in bi jima kdaj kar skočil v besedo, predvsem pa je berljiva in očarljiva tako, da je ne moreš odložiti. V dodaten plus avtorici štejem tudi to, da kot navdušena bralka v svoje besedilo vpleta tudi literarne naslove sodobnih slovenskih avtorjev, ki lahko bralcu ponujajo navdih za prihodnja branja in bolj poglobljeno razumevanje glavnih junakov njene knjige.

Bežen trenutek bajnosti Oceana Vuonga je globoko ganljiv in lirično napisan prvenec, ki raziskuje kompleksnost identitete, spomina in travme. Roman, strukturiran kot sinovo pismo nepismeni materi, krmari po presečiščih osebne in kulturne zgodovine s surovo iskrenostjo in poetično milino. Glavni protagonist Cuki, vietnamski Američan, pripoveduje o svojem otroštvu in mladosti, ki ga zaznamuje težak odnos z mamo.

Štiriindvajset kratkih zgodb v zbirki Opazovalnica je za prvenec kljub temu kar obsežen zalogaj, ki pa tako po besednem izrazu, izvirnem literarnem stilu kot tudi napetosti, s katero zna avtorica obdržati bralca do konca, kakovostno ne odstopa, za kar ji lahko namenim le poklon. Vsaka od njih se mojstrsko, premišljeno in v izčiščenem slogu dotakne nečesa človeškega v nas. Tudi takrat, ko bi bralec zaradi občutka temačnosti, celo tragičnosti, brezizhodnosti, čustvenih bolečin, žalosti, želel obupati in knjigo odložiti, nas avtorica z vsakim naslovom znova postavi na začetno pozicijo. In od začetka se ne moreš vrniti nazaj, lahko greš le naprej, dlje ali globlje - dlje od sebe ali globlje bližje sebi.

Predor je zgodba, ki slavi odpornost človeškega duha. Spodbuja nas, da se soočimo s svojimi strahovi z odprtim srcem in umom, da bi lahko iz svojih osebnih predorov izstopili močnejši in modrejši. Pokaže nam, da se tisto, zaradi česar se počutimo šibki, ranljivi in nedovoljšnji, velikokrat izkaže kot naša prednost, in nas opominja, da se ravno v tem skriva naša prava moč. Opominja nas, da tudi v najtemnejših trenutkih vedno obstajata izhod in pot naprej.

Ko sem zaprla zadnjo stran romana Deborah Levy Mož, ki je videl vse (založba Beletrina), sem bila popolnoma navdušena. Wow, kakšen roman!!! Ko pa sem se zavedela, da bom morala o njem nekaj povedati tudi za tiste, ki spremljajo mojo Knjigo v živo, sem bila v zadregi, saj nisem vedela, kaj naj jim o zgodbi sploh povem, kje naj začnem. V glavi se mi je pomešala celotna zgodba, in ker se določeni deli zgodbe ponavljajo, nisem več znala narisati časovno prostorske linije zgodbe. Gre za intenzivno potovanje v samo sebe in prevpraševanje, kaj je resnica, ki jo živim? Kdo vpliva nanjo in s kakšnimi nameni?

Ko sem končala z branjem zadnjega v slovenščino prevedenega romana Elif Shafak 10 minut, 38 sekund v tem čudnem svetu (založba Sanje, 2020), sem pomislila na to, kako se - če pogledam samo njene knjige - položaj ženske v tem zares čudnem svetu iz leta v leto spreminja - na slabše.

Jamal Ouriachi je nizozemski psiholog, terapevt in odličen opazovalec človekovih notranjih hotenj in psihopatologije spolnih odmikov. Roman Lakota je njegov četrti roman, s katerim je leta 2017 osvojil Evropsko nagrado za literaturo in prodrl v širši evropski prostor.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. Kaj nekaj pričevanj je avtorica tokratne knjige v živo Christy Lefteri vpletla v svoj roman Čebelar iz Alepa. Knjiga je v prevodu Manice Baša izšla pri založbi Učila International.

"Preteklost je lepa zato, ker se čustva v trenutku, ko se zbudi, nikoli ne zavemo v celoti. Razvije in dozori šele pozeje, zato imamo popolno sliko čustev samo o preteklosti ne pa o sedanjosti," pravi Virginia Wolf v citatu k uvodu v biografskem romanu Osvobojena ameriške zgodovinarke Tare Westover, ki je sredi lanskega leta izšla pri založbi Mladinska knjiga.

Pred branjem knjige Kava s smetano, avtorice Natalije Pavlič nisem poznala, na njeni spletni strani sem videla, da piše o svojem psu in teku. Psa sicer imam, tek pa ni ravno "my thing", zato sem nekaj časa razmišljala, kaj naj storim, ko me je avtorica prosila za recenzijo. Naj sprejmem ali ne? Ker pa sem si že nekaj časa nazaj rekla, da priložnosti nikoli več ne bom rekla NE, ker razumem, da vsaka stvar pride do mene z razlogom, sem izziv sprejela.

Predstavljajte si, da vam mož po desetih letih zakona pove, da si je od nekdaj želel biti ženska. Kaj bi vam v tistem trenutku šinilo skozi glavo? Prav to se je namreč zgodilo prav avtorici pričujočega romana Preden moj mož izgine, finski pisateljici Selji Ahava, ki jo Slovenci že prav dobro poznamo po romanu Stvari, ki padejo z neba. Oba romana sta v prevodu Julije Potrč Šavli izšla pri založbi KUD Sodobnost International.

»Ljudje smo družbena bitja. Na svet pridemo kot rezultat dejanj drugih. Preživimo, ker smo odvisni od drugih. Če nam je všeč ali ne, v našem življenju skoraj ni trenutka, ko ne bi imeli koristi od dejavnosti drugih. Zato ni presenetljivo, da večina naše sreče nastane zaradi naših povezav z drugimi, " pravi Tenzin Gyatso, 14. dalajlama. In kratki roman Kita govori ravno o tem: da smo vsi povezani drug z drugim in da nam te povezave omogočajo, da preživimo.

Knjiga Lege življenja angleškega avtorja Juliana Barnes je ena najbolj intimnih in ranljivih zgodb, kar sem jih brala. Je ena tistih posebnih in unikatnih zgodb, ki še dolgo odmeva v mislih in srcu. Julian Barnes jo je napisal več let po tistem, ko je po kratki, neozdravljivi bolezni umrla njegova soproga Pat Kavanagh. Pri časopisu Guardian so jo uvrstili med sto najboljših knjig 21. stoletja.

Roman nemške avtorice Daniele Krien Ljubezen v stiski, ki je v prevodu Aleša Učakarja izšel pri založbi Mladinska knjiga, me je navdušil s svojim prefinjenim pisateljskim slogom in zanimivim prepletom življenjskih usod petih žensk, ki se znajdejo pred množico izbir, a zdi se, da vedno izberejo napačno. Vseeno pa je pustil nek grenak priokus z mislijo, če je moški res vse, kar si ženska danes od življenja želi.

Missiroli je z Zvestobo ponovno dokazal, da globoko razume človeško naravo in našo globoko zasidrano potrebo po biti prepoznan, viden, upoštevan, ljubljen. Njegovo precizno razkrivanje notranje dinamike človeka, ki ljubi, a kljub temu užitek išče drugje kot doma, se razkriva v malenkostih, ki iz nas potegnejo krivdo in sram. Koliko smo ju sposobni prenesti, ker se bojimo pogledati resnici v oči?

Roman Prebujenje gospodične Prim je roman, v katerem človek najde največje človekove vrline: lepoto, resnico in dobroto. Postavlja prava vprašanja in bralcu ponuja ustrezna navodila za iskanje odgovorov. Knjiga ni samo klic k poglobljenemu razmišljanju o sodobnem svetu, o pomenu vzgoje in izobraževanja, filozofiji, literaturi temveč tudi klic k razmišljanju o višjih, neposvetnih stvareh, veri, mistiki. Morda boste v njej našli ključ do dobrega in mirnega življenja.

Delia Owens zgodbo položi v naše naročje in nam pusti, da sami najdemo njeno sporočilo, ki se skriva v tako živem pisanju, da ga lahko vidimo in slišimo. Vanj vpleta čudovite stavke, ki se berejo kot poezija, z liričnim ritmom, ki bralca zaziba kot nežno zibanje čolna. S svojo presenetljivo upodobitvijo nas vodi, kot močvirje vodi Kyo, vse od njenih najnežnejših dni do presenetljivega konca. Delia Owens nas opominja, kako nas vse življenje spremlja in determinira naše otroštvo in da vsi skrivamo lepe in nasilne skrivnosti, ki jih zna narava tako dobro zamolčati.