Bežen trenutek bajnosti Oceana Vuonga je globoko ganljiv in lirično napisan prvenec, ki raziskuje kompleksnost identitete, spomina in travme. Roman, strukturiran kot sinovo pismo nepismeni materi, krmari po presečiščih osebne in kulturne zgodovine s surovo iskrenostjo in poetično milino. Glavni protagonist Cuki, vietnamski Američan, pripoveduje o svojem otroštvu in mladosti, ki ga zaznamuje težak odnos z mamo.

Skozi niz spreminjajočih se perspektiv, od Vivekove zgodbe do pogledov njegovih sorodnikov in prijateljev, Emezi mojstrsko sestavi večplastno zgodbo. Vsak pogled odkriva košček zapletene sestavljanke, ki iz katerih spoznamo Vivekovo življenje in okoliščine njegove smrti.

Roman ni le zgodba o vojni, temveč tudi poglobljeno raziskovanje identitete in odtujenosti. Diop izzove bralca, naj se sooči z neprijetnimi resnicami o naravi nasilja in zapletenosti identitete afriškega vojaka v pretežno belski vojski, ki se bori v evropski vojni. To plastenje doda pripovedi prepričljivo globino, kompleksnih tem loteva z občutljivostjo in pronicljivostjo. Zaradi raziskovanja prijateljskih vezi in vpliva travme je globoko ganljivo in nepozabno branje, ki si zasluži široko priznanje in številna prejeta literarna priznanja.

"Dragi Michele" je pretresljiv in introspektiven roman, napisan v preprostem, a prodornem jeziku, značilnim za Natalio Ginzburg. Zajema intimno korespondenco med Michelejem, politično aktivnim intelektualcem, in posamezniki iz njegovega življenja, ki se zatekajo k njemu po vodstvo in družbo. Roman sestavljajo pisma in dialogi, ki odsevajo notranje boje in želje vsakega lika ter razkrivajo njihovo notranje življenje z izjemno jasnostjo in razumskostjo. Ginzburg odtenke človeških odnosov raziskuje skozi preproste, a globoke izmenjave misli med liki, v katerih se poglablja v zapletenost družinske dinamike, osebne svobode in neizogibnega minevanja časa.

Uporni bicikli so prvi roman Brine Svit, ki se v celoti dogaja v Ljubljani in je bil prvotno napisan v slovenščini, vzporedno pa ga je avtorica prevajala v francoščino. Kot pravi sama niti ne gre za prevajanje, teveč za prelivanje iz enega kulturnega okolja v drugega, in vsakič opazi med obema velike razlike. Njena junakinja na primer razmišlja, kako ji je bivša Jugoslavija vsadila občutek za svobodo, enakost in tudi drznost, da nekaj storiš, če ti okoliščine niso všeč.

Avgusta se vidiva je zgodba o ženski srednjih let, ki vsakega avgusta obišče otoček, na katerem je pokopana njena mama in kjer daleč od moža in družine lahko postane neka druga ženska s popolnoma drugačnim življenjem, karakterjem, ko ji je dovoljeno, da v tistem kratkem času izkusi vse tisto, kar ji je v vsakdanu prepovedano ali vsaj onemogočeno.

Roman Dežela drugih francoske avtorice Leile Slimani (poznamo jo že po romanu Uspavanka) predstavlja globok in privlačen odmik v zgodovinsko fikcijo, ki raziskuje teme kolonializma, svobode in identitete skozi optiko mešane francosko-maroške družine v Maroku po drugi svetovni vojni. Slimani s svojo značilno eleganco in pronicljivostjo slika živopisno sliko dežele na stičišču svobode in tradicije, kjer se neločljivo prepletata osebno in politično.

Prikriti plameni sprožajo razmislek o naravi umetnosti, bolečini izgube in nezlomljivi povezanosti med materjo in otrokom. Skozi naraščajoče napetosti in nepričakovana zavezništva, avtorica mojstrsko prikazuje moč empatije in pogum, ki je potreben pri premagovanju razprtij in sporov. Ko zgodba doseže svoj ognjevit vrhunec, so bralci prepuščeni razmišljanju o pravem pomenu družine, ceni skrivnosti in uvidih, kako so naša življenja prepletena s tistimi okoli nas. V romanu spoznamo, kako še tako majhni ognji, ki jih zanetimo v iskanju smisla življenja, lahko vodijo do velikih posledic.

Haratišvili je mojstrica pripovedovanja zgodb. Niti en del 1100-stranske sage ni odveč. Vsak kamenček doprinese k mozaiku tapiserije, s katero se Haratišvili pokloni svoji domovini in s katerim postavi spomenik odpornosti človeškega duha pred neusmiljenim pohodom časa. Njen svet je svet nenehnih sprememb, v katerem okus posebnega recepta za vročo čokolado nosi težo generacij, skrivnosti in upanja na boljši jutri.

Otroci in njihovi starši bodo lahko skupaj prebirali Čebelice, se z njimi družili čez dan ali pa jih bodo zazibale v sladek spanec. Starejšim bodo Čebelice vzbudile marsikateri spomin na njihovo otroštvo, saj so male in velike slikanice zagotovo prebirali že takrat, ko so bili tudi sami še otroci. Kot je izpostavila dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, “smo Slovenci lahko ponosni, da imamo tako knjižno zbirko, ki je večno živa, zimzelena, polna energije in ki nas megeneracijsko povezuje.”

“Vsak pisatelj ve, da je pravi junak knjige bralec in ne pisatelj,” pravi Bucay. “Sufi je rekel, da je učenje (branje iz knjige) kot šivanje: branje je kot nit, ki ustvarja pot do znanja, pisec pa je tisti, ki drži iglo, ki tke nit. Zato mislim, da so pravi junaki bralci in ne pisatelji. Kar se zgodi, izhaja iz bralca, in je nekaj povsem drugega, kot sem mislil, ko sem sam pisal zgodbo. To je bogastvo, ki ga vidim v pripovedovanju.”