Dinamika družine je osrednja tema tudi sedmih zgodb v zbirki Čebelja družina. V njej beremo zgodbe o pogrešanih, naključno združenih, izgubljenih, razpadlih in ponovno združenih družinah ter o potencialnih družinah, ki bi v drugačnih okoliščinah morda preživele. Z jasnim in neusmiljenim pogledom na repertoar človeških odnosov nam avtorica z brezkompromisnim in na trenutke liričnim slogom predstavlja dezorientiranost likov, o katerih pripoveduje.

Prava hokejska banda Sabine Fras Popovič je mladinski roman, v katerem bodo mladi športniki (ne samo hokejisti) našli nešteto razlogov, zakaj se je vredno vsak dan poditi za pakom/žogo ... Ne samo zaradi druženja s prijatelji, krepitve veščin in telesa, predvsem, ker je ekipni šport življenje v malem. V ekipnem športu otrok razvija občutek za delovanje v medosebnih odnosih. Tu se sklepajo prijateljstva, zavezništva, sooča se z rivalstvi in sovraštvi, krepi pa se tudi močna podporna mreža sovrstnikov, ki mu bo pomagala preživeti in ga dvigniti nad stiske in poraze tudi takrat, ko bo že odrasel.

Štiriindvajset kratkih zgodb v zbirki Opazovalnica je za prvenec kljub temu kar obsežen zalogaj, ki pa tako po besednem izrazu, izvirnem literarnem stilu kot tudi napetosti, s katero zna avtorica obdržati bralca do konca, kakovostno ne odstopa, za kar ji lahko namenim le poklon. Vsaka od njih se mojstrsko, premišljeno in v izčiščenem slogu dotakne nečesa človeškega v nas. Tudi takrat, ko bi bralec zaradi občutka temačnosti, celo tragičnosti, brezizhodnosti, čustvenih bolečin, žalosti, želel obupati in knjigo odložiti, nas avtorica z vsakim naslovom znova postavi na začetno pozicijo. In od začetka se ne moreš vrniti nazaj, lahko greš le naprej, dlje ali globlje - dlje od sebe ali globlje bližje sebi.

Predor je zgodba, ki slavi odpornost človeškega duha. Spodbuja nas, da se soočimo s svojimi strahovi z odprtim srcem in umom, da bi lahko iz svojih osebnih predorov izstopili močnejši in modrejši. Pokaže nam, da se tisto, zaradi česar se počutimo šibki, ranljivi in nedovoljšnji, velikokrat izkaže kot naša prednost, in nas opominja, da se ravno v tem skriva naša prava moč. Opominja nas, da tudi v najtemnejših trenutkih vedno obstajata izhod in pot naprej.

Roman Dežela drugih francoske avtorice Leile Slimani (poznamo jo že po romanu Uspavanka) predstavlja globok in privlačen odmik v zgodovinsko fikcijo, ki raziskuje teme kolonializma, svobode in identitete skozi optiko mešane francosko-maroške družine v Maroku po drugi svetovni vojni. Slimani s svojo značilno eleganco in pronicljivostjo slika živopisno sliko dežele na stičišču svobode in tradicije, kjer se neločljivo prepletata osebno in politično.

Prikriti plameni sprožajo razmislek o naravi umetnosti, bolečini izgube in nezlomljivi povezanosti med materjo in otrokom. Skozi naraščajoče napetosti in nepričakovana zavezništva, avtorica mojstrsko prikazuje moč empatije in pogum, ki je potreben pri premagovanju razprtij in sporov. Ko zgodba doseže svoj ognjevit vrhunec, so bralci prepuščeni razmišljanju o pravem pomenu družine, ceni skrivnosti in uvidih, kako so naša življenja prepletena s tistimi okoli nas. V romanu spoznamo, kako še tako majhni ognji, ki jih zanetimo v iskanju smisla življenja, lahko vodijo do velikih posledic.

Roman, postavljen na živahno ozadje sodobne italijanske kulture, ne očara le čutov, temveč se poglobi tudi v duševnost svojih protagonistov in razkrije sence, ki jih na življenja vseh vpletenih mečejo njihove odločitve. Missiroli bralca izziva, da se sooči z lastnimi prepričanji o zvestobi, žrtvovanju in naravi ljubezni ter da prepozna globok vpliv njegovih dejanj na življenja tistih, ki so mu dragi.

Haratišvili je mojstrica pripovedovanja zgodb. Niti en del 1100-stranske sage ni odveč. Vsak kamenček doprinese k mozaiku tapiserije, s katero se Haratišvili pokloni svoji domovini in s katerim postavi spomenik odpornosti človeškega duha pred neusmiljenim pohodom časa. Njen svet je svet nenehnih sprememb, v katerem okus posebnega recepta za vročo čokolado nosi težo generacij, skrivnosti in upanja na boljši jutri.

"Shuggie Bain" Douglasa Stuarta je močan in srce parajoč prvenec, ki se poglobi v kruto realnost revščine, zasvojenosti in vztrajnosti, ki so zaznamovali Glasgow v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga spremlja življenje mladega Hugha "Shuggieja" Baina, ki odrašča v disfunkcionalni družini, katere odnose zaznamuje materin boj z alkoholizmom.

S Pariško knjigarko Kerri Maher (@hisaknjig) vstopimo v samo srce literarnega Pariza med obema vojnama.📚✨ Mlada Američanka Sylvia Beach v iskanju same sebe izkaže neverjeten pogum in drznost, ko uresniči svojo vizijo, da bi sredi Pariza odprla ameriško knjigarno za vse, ki bi radi brali v angleškem jeziku. Tako se rodi knjigarna in izposojevalnica knjig Shakespeare and Company, ki postane zatočišče za nekatere največje pisatelje dvajsetega stoletja, od Hemingwaya, Gertrude Stein, Fitzgeralda, Eliota, Pounda – pa tudi vodilnih francoskih pisateljev. Še posebej pa Jamesa Joycea, ki mu je leta pomagala in si prizadevala za izdajo njegovega romana Ulikses. Tu, med ozkimi tlakovanimi ulicami Pariza in dišečim vonjem po svežem pecivu, literatura in duše, ki so jo pisale, najdejo svoj dom.

V romanu spremljamo zgodbo štiridesetletne arhitektke Ide, ki se z avtobusom odpravi v obmorsko mesto Vinterkjaer na jugu Norveške, kjer bo njena mama na družinskem vikendu praznovala svoj 65. rojstni dan. Tam jo že pričaka mlajša sestra Marthe s svojim partnerjem Kristofferjem in njegovo triletno hčerjo Oleo iz prejšnjega zakona. Ves čas bivanja na družinskem vikendu Ida razmišlja o svoji želji dobiti partnerja, s katerim si bo lahko ustvarila trdno ljubezensko vezo in s katerim bo lahko ustvarila družino. Nobeden od moških, ki jih poišče na Tinderju, se ne izkaže za dolgoročno perspektivnega. Prestrašena, da je njen čas že minil, razmišlja, da bi si dala zamrzniti jajčeca. Ko želi sestri zaupati svojo odločitev, ji ta pove, da je noseča.

Čeprav kratek, roman Ženska iz samopostrežne trgovine odpira številna vprašanja o tem, ali je res družba tista, ki določa našo vrednost na podlagi naših ambicij in dosežkov. Smo uspešni in zato vredni le takrat, ko se podredimo pričakovanjem družbe? Je bolje, če sledimo sebi in postanemo to, kar je v skladu z našo resnično naravo, in smo zato zadovoljni in srečni (četudi z malim in skromnim)? Ali da se podredimo družbenim normam in tako zanikamo sebe in svoje želje, pri tem pa trpimo, izgorimo, se soočimo s tesnobami in depresijo, ker ne uspemo zadovoljiti teh pričakovanj? Zakaj drugačnost v nas vzbuja nelagodje, da jo želimo odpraviti s poniževanjem, zasmehovanjem, izločitvijo?

Čeprav v svoji zgodbi 35 kalorij brez sladkorja piše o naraščajoči problematiki bulimije in anoreksije med najstniki v Srbiji (in morda tudi še kje drugje), Jasminka na težave otrok, ki se soočajo s tem problemom, ne gleda pokroviteljsko, niti očitajoče, temveč z empatijo in razumevanjem išče vzroke, ki so privedli do tega, da se nedavno tega obetajoče dekle spremeni v sivo senco same sebe. Jasno pokaže, da ta problem ne vpliva le na prizadeto dekle, temveč spreminja dinamiko celotnih družin, ki se ne znajo spopasti s tujkom, ki se je vrinil mednje.

Za nekoga, ki ima rad morje, sončno svetlobo in veliko zraka, je branje njenih zgodb kot potovanje po neskončnem močvirju, polnem zadušljivih žveplovih meglic, iz katerih le v redkih trenutkih pokuka obraz, katerega zmaličena podoba ne pozna radosti in veselja. A Mika ni le nema opazovalka, skuša razumeti, kaj žene njene junake v brezupna dejanja, a jih pri tem ne pomiluje. Predstavi jih z vso resničnostjo in nepopustljivostjo, kakršno je življenje.

39. Slovenski knjižni sejem je pod sloganom “Beseda besedi” odprl svoja vrata na Gospodarskem razstavišču in vas bo sprejel toplih rok vse do nedelje, 26. novembra. Na stojnicah založb, ki so postavile svoje knjige na ogled v dvoranah Kocka in Kupola, lahko pobrskate za kakovostnimi otroškim in mladinskimi knjigami in si izberite take, ki bodo navduševale vas in še naslednje generacije. Zagotovo boste našli kakšno tudi zase.

Zagrebškega knjižnega sejma Interliber se vedno zelo veselim. Ne samo, da je to priložnost, da obiščem ljube prijatelje v Zagrebu, temveč predvsem zaradi vzdušja in vznemirjenja, ki ga prinaša. In Zagreb je tako blizu Ljubljane, da bi bilo največjo manifestacijo knjig na Hrvaškem greh zamuditi. A hkrati tudi tako daleč, da ga ne moreš obiskati vsak dan, zato vedno vem, da bom v ta dan želela stlačiti več kot zmorem.

Otroci in njihovi starši bodo lahko skupaj prebirali Čebelice, se z njimi družili čez dan ali pa jih bodo zazibale v sladek spanec. Starejšim bodo Čebelice vzbudile marsikateri spomin na njihovo otroštvo, saj so male in velike slikanice zagotovo prebirali že takrat, ko so bili tudi sami še otroci. Kot je izpostavila dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, “smo Slovenci lahko ponosni, da imamo tako knjižno zbirko, ki je večno živa, zimzelena, polna energije in ki nas megeneracijsko povezuje.”

Nagrado Kristine Brenkove podeljujejo z namenom, da bi spodbudili slovenske pisatelje in ilustratorje k ustvarjanju kakovostnih slikanic, založnike pa k večjemu vključevanju slovenskih pisateljev in ilustratorjev v svoje založniške programe, s čimer bi se povečal delež slovenskih izvirnih slikanic na našem knjižnem trgu. Z nagrado pa želijo ozaveščati tudi starše in pedagoške delavce o pomembnosti branja kakovostne otroške literature. To so letošnje nominacije.

Le Tellierjevo delo se poigrava z verjetnostjo in permutacijami realnosti, da bi pokazal, kako bi se posamezniki in družbe, odzvali na pojave, ki presegajo naše razumevanje delovanja sveta. Zavedanje, da bi se morda naše življenje odvilo povsem drugače, če bi bili v drugem času na istem mestu ali če bi v danem trenutku sprejeli drugačno odločitev, pa osvobaja tudi nas: je naša usoda v naprej določena ali imamo priložnost nekatere napake in izgubljene priložnosti popraviti?

Slikanici odpirata vrsto vprašanj, o katerih se z otrokom lahko pogovarjamo po prebranih knjigah. Od tega, kako bi bilo, če bi imeli sami doma kužka, kako bi si razdelili obveznosti glede njegovega sprehajanja, hranjenja, kopanja ipd. Pa ne samo o tem: ob knjigi se lahko pogovarjamo tudi o tem, kako se otrok sam počuti, ko gremo na primer nekam (na počitnice, izlet), kjer še nikoli ni bil, kakšna so njegova pričakovanja glede počitnic. Govori o tem, kako lahko izboljšamo medsebojne odnose, če se poslušamo, spoštujemo in upoštevamo drug drugega. Govori o hvaležnosti in empatiji, potrpežljivosti in brezpogojni ljubezni - kajti to so kvalitete, ki jih v naše življenje prinese prinese kuža. Ne izdajmo njegovega zaupanja! Bodimo tudi sami kot Basil.