Zagrebškega knjižnega sejma Interliber se vedno zelo veselim. Ne samo, da je to priložnost, da obiščem ljube prijatelje v Zagrebu, temveč predvsem zaradi vzdušja in vznemirjenja, ki ga prinaša. In Zagreb je tako blizu Ljubljane, da bi bilo največjo manifestacijo knjig na Hrvaškem greh zamuditi. A hkrati tudi tako daleč, da ga ne moreš obiskati vsak dan, zato vedno vem, da bom v ta dan želela stlačiti več kot zmorem.

Otroci in njihovi starši bodo lahko skupaj prebirali Čebelice, se z njimi družili čez dan ali pa jih bodo zazibale v sladek spanec. Starejšim bodo Čebelice vzbudile marsikateri spomin na njihovo otroštvo, saj so male in velike slikanice zagotovo prebirali že takrat, ko so bili tudi sami še otroci. Kot je izpostavila dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, “smo Slovenci lahko ponosni, da imamo tako knjižno zbirko, ki je večno živa, zimzelena, polna energije in ki nas megeneracijsko povezuje.”

Nagrado Kristine Brenkove podeljujejo z namenom, da bi spodbudili slovenske pisatelje in ilustratorje k ustvarjanju kakovostnih slikanic, založnike pa k večjemu vključevanju slovenskih pisateljev in ilustratorjev v svoje založniške programe, s čimer bi se povečal delež slovenskih izvirnih slikanic na našem knjižnem trgu. Z nagrado pa želijo ozaveščati tudi starše in pedagoške delavce o pomembnosti branja kakovostne otroške literature. To so letošnje nominacije.

Le Tellierjevo delo se poigrava z verjetnostjo in permutacijami realnosti, da bi pokazal, kako bi se posamezniki in družbe, odzvali na pojave, ki presegajo naše razumevanje delovanja sveta. Zavedanje, da bi se morda naše življenje odvilo povsem drugače, če bi bili v drugem času na istem mestu ali če bi v danem trenutku sprejeli drugačno odločitev, pa osvobaja tudi nas: je naša usoda v naprej določena ali imamo priložnost nekatere napake in izgubljene priložnosti popraviti?

Slikanici odpirata vrsto vprašanj, o katerih se z otrokom lahko pogovarjamo po prebranih knjigah. Od tega, kako bi bilo, če bi imeli sami doma kužka, kako bi si razdelili obveznosti glede njegovega sprehajanja, hranjenja, kopanja ipd. Pa ne samo o tem: ob knjigi se lahko pogovarjamo tudi o tem, kako se otrok sam počuti, ko gremo na primer nekam (na počitnice, izlet), kjer še nikoli ni bil, kakšna so njegova pričakovanja glede počitnic. Govori o tem, kako lahko izboljšamo medsebojne odnose, če se poslušamo, spoštujemo in upoštevamo drug drugega. Govori o hvaležnosti in empatiji, potrpežljivosti in brezpogojni ljubezni - kajti to so kvalitete, ki jih v naše življenje prinese prinese kuža. Ne izdajmo njegovega zaupanja! Bodimo tudi sami kot Basil.

Mila svojega rojstnega dne še nikoli ni preživela v Parizu, vedno le doma, v krogu družine. Tokrat bo drugače, kot se za prelomni življenjski trenutek spodobi, saj spozna, da mora prekiniti z vsem in vsemi, ki so do tedaj usmerjali njeno življenje, kajti le tako se bo lahko ponovno našla.

“Vsak pisatelj ve, da je pravi junak knjige bralec in ne pisatelj,” pravi Bucay. “Sufi je rekel, da je učenje (branje iz knjige) kot šivanje: branje je kot nit, ki ustvarja pot do znanja, pisec pa je tisti, ki drži iglo, ki tke nit. Zato mislim, da so pravi junaki bralci in ne pisatelji. Kar se zgodi, izhaja iz bralca, in je nekaj povsem drugega, kot sem mislil, ko sem sam pisal zgodbo. To je bogastvo, ki ga vidim v pripovedovanju.”

Če hočemo svoje občutke razumeti, jih moramo znati natančno opisati in si upati o njih tudi govoriti. Takrat ob sebi potrebujemo ljudi, ki nas ne bodo želeli le na hitro “zrihtat”, potem pa poslati nazaj v levji brlog, temveč tiste, ki nam bodo držali prostor, dokler spet ne začutimo trdnih tal pod nogami in nam ponovno posveti iskra v oči.

Prvi stavki v knjigi so kot prvi zmenki. Lahko se izkaže, da gre za zmenek s prevarantom, dolgočasnežem, v najslabšem primeru bo zmenek totalna polomija, v najboljšem vam bo prinesel končno zadovoljstvo. Benedict Wells začne svoj novi roman s stavkom, ki hkrati zajame bistvo zgodbe in zapleta, hkrati pa je tudi neke vrste spoiler: “Tisto poletje sem se zaljubil in umrla mi je mama.”

Konec maja se je zaključila prva delavnica ljubezenskega romana, ki jo je organizirala Cankarjeva založba. Enajst udeležencev - deset žensk in en moški - se je od decembra lani pa vse do danes pod vodstvom urednika Andreja Blatnika in avtorice Lare Paukovič seznanjali z zakonitostmi in pravili pisanja tovrstnega žanra. Ob tej priložnosti se je urednik ALjoša Harlamov pogovarjal z Vesno Milek, avtorico romana Kalipso, ki je ob izidu sprožil velik val ogorčenja in kritik.

Jezik knjige je intenziven, zelo čustven in ritmičen. Z neobičajnimi, morda celo nekoliko nenavadnimi frazami avtorica seže zelo globoko, da bi prikazala čustveni svet glavne junakinje. Bralca vabijo, da sam občuti Gaina čustva v sebi. Ob branju teh pasosov te mrazi, stiska v grlu, ostra bolečina zareže skozi želodec, kot bi te nekdo boksnil vanj ali ti pripeljal zaušnico. Da bi se le zbudili in videli, kam smo pripeljali ta svet in kakšno prihodnost puščamo našim otrokom.

Literarni svet Fleur Jaeggy je svet odnosov, ki jih prežemajo hladna distanca, nezaupljivost in zamere, v katerih se ljudje tiho dušijo v svojih poškrobljenih konvencijah in ki se kot bolezen širijo med rodovi. Namesto toplih nežnosti, histeričnih izbruhov strasti, nenadzorovanega besa, ljubosumja, morda celo nasilja smo deležni le kratkih, odrezavih, zelo zadržanih asketskih povedi, v katerih ni prostora za čustva in leporečenje. Samo tišina in hladna dejstva, med njimi pa skoraj naključno navržene besedne zveze, zaradi katerih za trenutek nemo obstaneš: »ukinitev telesa«, »trpka prizanesljivost«, »izmuzljivi obup«.

Ko boste podrobno pogledali plakat, ki ga je ob 70. obletnici zbirke Knjižnica Sinjega galeba natisnila Mladinska knjiga, na katerem so natisnjene prav vse naslovnice del, ki so izšla v zbirki od leta 1952, boste med njimi zagotovo našli svojo najljubšo knjigo. Še vedno vas bo toplo pobožalo pri srcu, ko bodo globoko iz spomina priplavale podobe, ki vas bodo popeljale v čas odraščanja.

V pogovoru je José Luś Peixoto razmišljal o literaturi: “Literatura je v nasprotju s tabuji, je povabilo k pisanju. Literatura mora biti človeška: dela iz ljudi, za ljudi s človeškimi elementi. Čustva brez inteligence niso literatura, pa tudi inteligenca brez čustev ne more biti literatura. Čustva so znak, da je o nečem vredno razmišljati, pisati. Literatura je način, kako se skušamo odkriti, čeprav se skušamo odkriti prek zgodb drugih ljudi.”

V svojem značilnem poetičnem likovnem in literarnem jeziku Andreja Peklar pred nas postavi čudovito zgodbo o pomenu svobode - tako telesa kot misli - ki jo - tako kot kisik - potrebujemo vsi - ljudje in živali. Živahne barve, v katere odene fantastični svet rajskih ptic in kralja, nas vabijo k raziskovanju tega, kaj svoboda pomeni nam in otrokom, kjer jo iščemo in kje na koncu najdemo.

Meževa dežela je dežela, polna svetlobe, radosti, upanja in hrepenenja po dobrem. Škratki, ki lajšajo našo stisko, in dobre vile, ki potresajo čarobni prah, zaradi katerega se takoj počutimo bolje, nam dajejo upanje, da se bo tudi naša skrita želja zares uresničila. In če tako razmišljamo na pozitiven način, se nam dobre misli slej ko prej povrnejo.

Za dečka v knjigi Če se bo dan končal je konec sveta dejstvo, ki se lahko zgodi vsak trenutek. Milijarde let, ki so pretekle od izumrtja dinozavrov, so se zanj zgodile včeraj. Vse, kar ve, je, da jih danes ni več. To vnese nemir v njegov čudovit poletni dan. O ničemer drugem ne more več razmišljati.

Ena osrednjih tem letošnjega praznovanja od svetovnem Dnevu Zemlje je tudi okoljska pismenost. V nadaljevanju boste našli 12 predlogov za branje o ekologiji, podnebnih spremembah za male in velike, dodajam pa tudi nekaj knjig z nasveti, kako lahko vsak med nami vsak dan poskrbi za naš lepši planet. Poiščite jih na spletnem sejmu knjig Sejem s kavča, ki se začenja danes.

140 decibelov tišine izpod rok ukrajinskega avtorja Andrija Bečinskega (knjiga je izšla pri založbi Malinc) je prav posebna zgodba, ki v središče postavi žalostno usodo otrok s posebnimi potrebami v Ukrajini, verjetno pa se z njo v manjšem delu lahko poistoveti tudi marsikateri otrok tudi drugod po vsem svetu. Kot se namreč izkaže v zgodbi, veliko otrok, ki obiskuje zavode s prilagojenim programom, nima toplega doma, doma vlada nasilje, marsikje se jim kar odpovedo.

V današnjem članku vam predstavljam nekaj odličnih stripov in risoromanov za otroke, ki so v zadnjem času izšli pri nas! Ker stripi so kul in so zabavni, to pa v teh časih še kako potrebujemo. Še posebej je nad njimi navdušen naš najmlajši, ki nestrpno čaka, kdaj bo izšel naslednji del Škatle, Ariola, Pasjega moža in drugih zabavnih junakov, ki mu krajšajo predolge popoldneve odkar zna samostojno brati.